Kaj jesti, da bo koža še lepša?
Predviden čas branja 4 minute
Celo znaki hude nedohranjenosti se na koži večinoma pokažejo šele mnogo kasneje. Zakaj? Največji organ telesa namreč dobiva po krvi nekakšno luksuzno vzdrževalnino. Ta je sicer namenjena predvsem ohranjanju toplote, njen stranski učinek pa je, da so celice kože preskrbljene z vsem, kar potrebujejo. Videti pa je, da koža ne potrebuje izredno veliko, saj se za presnovo v koži po, ali porabi samo delček hranilnih in energijskih snovi, ki jih vanjo prinaša kri. Kljub temu za zunanji videz ni vseeno, kaj jemo in pijemo. Posledice prehrane so večinoma bolj indirektne.
Zdrava polnovredna hrana določa našo splošno zmogljivost, in od te telesne in duševne sposobnosti je odvisno, ali se dobro počutimo in tako tudi delujemo, ali pa smo, nasprotno, videti pobiti, sivi in utrujeni.
S tem želimo povedati, da je v načinu naše prehrane lahko nekaj tako hudih napak, ki bi jih telesu in koži morali vsekakor prihraniti. Na primer; pretežno pokrivanje vsakodnevnih potreb po kalorijah v glavnem s hitro hrano, kot so hamburgerji, pomfrit, slaščice, umetne pijače in konzerviran ali gotova hrana. Po drugi strani pa je naš dvom upravičen, če nam kdo ponuja kakšno posamezno živilo proglašeno za lepotni eliksir. Da, bi koža lahko dobro opravljala svoje naloge, ne potrebuje nič drugega kot tisto, kar je potrebno tudi drugim delom telesa; beljakovine, ogljikove hidrate, vitamine, minerale in mikroelemente, torej snovi, ki so v hrani in jih iz nje pridobivajo naša prebavila, nato pa pridejo po žilah v vse organe.
Vpliv beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov
Beljakovine se v presnovi razgradijo na svoje elemente, to so aminokisline, te pa se združujejo po drugačnem, telesu lastnem vzorcu. Tako nastale nove beljakovine služijo kot material za gradnjo celic, če pa se oblikujejo v encime, sprožijo biokemične procese. Posebno dragocene so tiste beljakovine v hrani, ki jih telo zlahka pretvarja.
Maščoba prinaša telesu energijo, potrebna pa je tudi zato, da telo izkorišča nekatere v maščobi topljive vitamine.
Česar ne porabi, nalaga kot blazinice v podkožnem tkivu. Maščobe pa so potrebne tudi za gradnjo celic. Posebno dragocene so maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Ogljikovi hidrati oskrbujejo celice z energijo v obliki sladkorjev za takojšnjo uporabo, kot škrob pa za zalogo. Pomembno pri tem je, da vsakdanja hrana vsebuje dovolj tako imenovanih kompleksnih ogljikovih hidratov. Ti ne prinašajo samo praznih kalorij, kot jih dajeta sladkor in bela moka, temveč tudi vitamine, mikroelemente in balastne snovi, ki so pomembne za dobro prebavo.
Koža ne potrebuje nič bistveno drugačnih vitaminov kot ostali deli telesa.
Vitamini so biološke vžigalne iskre, da nekateri procesi lahko potekajo. Nekateri vitamini pa so učinkoviti v boji proti zloglasnim prostim radikalom. Vitamin A ima pomembo vlogo pri nastajanju novih celic v vrhnjici. Če ga primanjkuje, je koža nagnjena k motnjam v poroženitvi in hrapavosti. Vitamin C sodeluje pri gradnji kolagenskih vlaken v vezivnem tkivu. Poleg tega lahko onesposobi proste radikale, ki bistveno prispevajo k staranju kože. Vitamin E je prav tako lovec na radikale, v koži pa deluje celo, če ga uporabljamo zunanje.
Seveda pa naj ga bo dovolj tudi v prehrani.
Veliko ga najdemo v pšeničnih kalčkih, rumenjaku in sojinih izdelkih. Vitamin F še danes nekateri imenujejo kožni vitamin in res je za kožo nadvse pomemben. Vendar pa ne gre za vitamin v pravem smislu besede, ampak so to esencialne maščobne kisline, kakršne najdemo v sončničnem ali kakšnem drugem rastlinskem olju, ki je bilo naravno pridobljeno in predelano.