Proteini, beljakovine ter pomen za telo
Predviden čas branja: 4 minute
Proteini so temeljna sestavina vseh živih celic, tako imenovana biološka masa. Kot gorivo so proteini predragoceni, zato jih telo uporablja za pridobivanje energije šele takrat, če je porabilo zaloge ogljikovih hidratov in maščob.
ČLOVEK JE ODVISEN OD PROTEINOV V HRANI
Človeško telo mora za tvorbo različnih proteinov stalno dovajati proteine tudi s hrano. Iz nebeljakovinski snovi človeški organizem ne more sestavljati beljakovin, v nasprotju z ogljikovimi hidrati in maščobami, pri katerih je to mogoče. Beljakovine se razlikujejo med seboj po biološki vrednosti (BV). Ta nam pove, koliko gramov lastnih beljakovin lahko organizem proizvede iz 100g zaužitih prebavljivih beljakovin. Najvišjo biološko vrednost, kot navajajo raziskave imajo kombinacije beljakovinskih živil živalskega in rastlinskega izvora, srednjo biološko vrednost imajo živila živalskega izvora, najnižjo pa živila rastlinskega izvora.
OHRANIMO PRAVO MERO
Pomanjkanje beljakovin privede do zginevanja mišic in poslabšanje presnove, ker nekateri encimi ne morejo več delovati. Simptomi tega so nenehen občutek lakote, ponavljajoče se boleni zaradi okužb, slabotne mišice, pri otrocih pa moten telesni razvoj. Ali škoduje tudi preobilje beljakovin, je še sporno. Vsekakor pa velja, da naj bi dajali prednost rastlinskim pred živalskimi beljakovinami in se s tem ognili negativnim spremljajočim pojavom, ki jih povzroča meso.
Pazimo na prehrano, v kateri občutno prevladuje hrana rastlinskega izvora. Pri tem pa naj imata pred sadjem prednost zelenjava in žito, ker vsebujeta več beljakovin, vlaknin in rudnin. Poslovimo se od predsodka, da je zelenjava le dodatek mesnim jedem. Obrnimo predznake! Sestavljamo jedilnike po načelu, da meso dopolnjuje glavno zelenjavno jed in ji s svojo aromo krepi okus.
BELJAKOVINE IN LEPOTA
97 odstotkov lasne sestavine je keratin. To je roževinasta snov, ki vsebuje beljakovine in ki dan za dnem poganja iz lasnih mešičkov. Razumljivo je, da obilj las tem bolje uspeva, čim bolje so lasje oskrbljeni z beljakovinami. Da bi to lahko čim bolje uspelo, ni dovolj, da skrbimo za dovolj beljakovin v hrani, temveč tudi za zadostno količino snovi, ki so potrebne, da beljakovine prebavimo, da te v telesu na novo sestavijo primerne strukture in jih potem prinesejo do lastnih korenin.
BELJAKOVINE IN STRES
Največja zaloga beljakovin v telesu je v mišicah, petina snovi v njih so čista beljakovina. Vendar pa ta zaloga nikakor ni zavarovana. Ob stresu zahteva telo takoj dovolj aminokislin, da bi iz njih lahko pripravilo stresne hormone, v ta namen pa uporablja beljakovine iz mišic. Že 90 minut po hudem prepiru ali kakem drugačnem stresu so zaloge beljakovin v mišicah porabljene. Posledica, potimo se in tresemo, kar je značilno znamenje za to, da je telo v izredno hudi beljakovinski stiski.
Za izdelavo stresnih hormonov uporablja telo beljakovine iz zalog v mišičju. Da bi lahko nadomestilo manjkajoče rezerve, mu je treba dovajati proteine. Značilno je, da nekateri ob stresih segajo po sladkarijah. Vendar pa te manjvredni ogljikovi hidrati nikakor ne morejo nadomestiti manjkajočih beljakovin.
Beljakovine so temeljni strukturni in funkcionalni elementi v vsaki celici. Takoj za vodo so beljakovine naslednja najbolj bogata kemična spojina v telesu. Oskrbujejo organizem z aminokislinami, ki so pomembni gradniki telesa.
Prekomerno uživanje se kaže kot povišana vsebnost dušika v urinu, kar povzroča obremenitev ledvic. Uživanje prekomernih količin beljakovin (prekomerno in dolgotrajno uživanje pretiranih količin rdečega mesa) lahko privede do izgube kalcija oziroma do povišanega vnosa nasičenih maščob. Prekomeren delež beljakovin v prehrani lahko preobremenjuje presnovo in vpliva tudi na slabo izkoriščanje kalcija.
Pripravila S.V.univ.dipl.inž.živil.tehnol.