Pomembni vedenjski vzorci na področju odnosov
Predviden čas branja: 4 minute
Ker je vsaka ljubezen, ki se doživi v življenju, resnična ljubezen, čeprav se vsak odnos ljubezni razlikuje od drugih odnosov ljubezni, nekateri težko razlikujejo samo ljubezen od posameznih členov te kategorije, ljubezen do neke konkretne osebe. Vsaka ljubezen je neka barva. Barve se pa med seboj razlikujejo. Nekatere so vam lahko všeč, druge ne. Toda vsaka barva je enakopravna z drugimi barvami.
IZBIRANJE.
Osebe, ki so prepričane, da je v življenju mogoče samo enkrat resnično ljubiti, je neskončno izbiranje in čakanje, da se pojavi pravi partner, ki je dostojen njihove ljubezni do konca življenja. V situacijah, ko obstajajo drugi, ki osebi kažejo znake naklonjenosti in všečnosti, se ta nikakor ne odloči stopiti v odnos ljubezni, ker se boji, da bo svojo edino karto za ljubezen napačno zapravila.
Če bi oseba izbrala in se odločila, da vzljubi enega partnerja bi se to pozneje pokazalo kot napačno, bi zaman zapravila svojo pravico do ene in edine ljubezni v življenju. Zaradi vseh teh razlogov ostaja oseba neodločna, izbira na daleč, koketira, da bi bolje spoznala partnerja in odkrila njegove slabosti in pomanjkljivosti, ki jih ta poskuša skriti, a bi nazadnje pokvarile odnos ljubezni, ko bi se uresničil.
TRPLJENJE.
V ljubezenskem vedenju oseb, prepričanih, da je v življenju mogoče samo enkrat ljubiti, je v tem, da taka oseba vztrajno ostaja v odnosu ljubezni, ki je nikakor ne zadovoljuje. Pogosto je sama oseba zmedena nad svojim vedenjem, ker si ne more razložiti, zakaj ostaja z osebo, ki jo je razočarala. Tako vedenje pogosto bega tudi opazovalce, pri katerih išče pomoč. Ker vztrajno ostaja v odnosu, ki ji objektivno ne ustreza in ki ga z delom sebe iskreno želi zapustiti, se nekateri ljudje nagibajo k temu, da tako osebo označijo kot mazohista, njeno ljubezen pa kot mazohistično ljubezen.
Takšna presoja, ali diagnoza, je posledica ignoriranja ali nezavednega prepričanja, da je v življenju mogoče samo enkrat ljubiti. Če tako vedenje opazujemo v kontekstu tega prepričanja, postane jasno, da je vedenje logično in da oseba ni nikakršen mazohist, temveč da izbira tisto, kar se z njenega stališča zdi boljša izbira.
KATASTROFA ZAVRNJENOSTI.
Se kaže v izrazito dramatični reakciji na zavrnitev od ljubljene osebe. Če je za dano osebo ljubezen ena najbolj cenjenih vrednot, potem je situacija izgube partnerja ali situacija nevračanja ljubezni tako stresna, da praviloma vodi v neko obliko motnje, telesno bolezen, ali psihično motnjo.
Vzorec katastrofične reakcije na zavrnjenost pogosto najdemo pri mladih dekletih, ki, ko se zaljubijo, verjamejo, da je njihov izbranec tako dober, da si je od vseh ljudi na svetu samo on zasluži, da ga vzljubijo. Katastrofa nastopi, ko fant tako dekle ignorira ali se celo posmehuje njeni ljubezni.
DISKVALIFIKACIJA BIVŠE LJUBEZNI.
V svoji osebni zgodovini imajo več odnosov ljubezni, torej je napačno smatrati, da se mora v vedenju osebe, ki ljubi samo enkrat, najti samo en odnos ljubezni. To, kar jim omogoča, da imajo več zvez, vendar pa ostanejo pri svojem stališču, da se prava ljubezen pojavi samo enkrat v življenju, je njihova moč, da se prepričajo, da zveza, v kateri so bili, v resnici ni bila ljubezen, temveč nekaj drugega. Ko sebe prepričajo, da edine pravice do ljubezni v resnici niti niso zapravili, potem ljubezen postane mogoča.