
Ljubezen je vprašanje. Nekaj je mogoče nemudoma storiti v zvezi z ljubeznijo. Ni potrebe po čakanju ali odlaganju.
Estimated reading time: 4 minute
Ljubezen je eksistencialna, strah je zgolj odsotnost ljubezni. In problem pri kateri koli odsotnosti je, da neposredno v zvezi z njo ne morete ničesar ukreniti. Strah je kakor tema. Kaj lahko neposredno ukrenete glede teme? Ne morete je odstraniti, ne morete je ovreči, ne morete je vnesti nekam v notranjost. Ni načina, kako se obnašati do teme, ne da bi vanjo vnesli svetlobo. Pot k temi vodi prej odprave svetlobe. Če želite temo, ugasnite luč; če ne želite teme, prižgite luč.
Ampak nekaj boste morali ukreniti v zvezi s svetlobo, ne s temo.
Enako velja tudi za ljubezen in strah. Ljubezen je svetloba, strah je tema. Oseba, ki postane obsedena s strahom, nikdar ne bo zmožna razrešiti problema. Tako je, kakor da bi se mikastili s temo; prej ali slej boste izmozgani, utrujeni in poraženi. Čudež pa je v tem, da boste poraženi od nečesa, česar sploh ni. In ko je posameznik poražen, zagotovo čuti, kako močna je tema, kako močan je strah, kako močna je nevednost, kako močno je nezavedno.

Sploh niso močni, saj od samega začetka ne obstajajo.
Nikar se ne borite z neobstoječim. Ko se začnete boriti z neobstoječim, ste pogubljeni. Vaša mala reka zavesti se bo izgubila v neobstoječi puščavi, ta pa je neskončna. Zatorej iz strahu ne delajte problema. Ljubezen je vprašanje. Nekaj je mogoče nemudoma storiti v zvezi z ljubeznijo. Ni potrebe po čakanju ali odlaganju. Začnite ljubiti. In to je naravni dar obstoja ali celote, kateri koli izraz vam je ljubši. Ljubezen se rodi z vami in je vaša neločljiva lastnost.
Vse, kar je treba storiti, je da omogočite pot, da zanjo ustvarite prehod, da jo pustite, naj se pretaka, da ji dovolite, naj se zgodi. Vsi jo blokiramo, jo združujemo. Tako skopuški pa smo z ljubeznijo iz preprostega razloga. Naučili so nas namreč neke vrste varčevanja. To varčevanje se povsem dobro nanaša na zunanji svet; če imate le omejeno količino denarja in ga kar naprej razdajate ljudem, boste kmalu berač.
Če denar zgolj razdajate, ga boste izgubili.

To varčevanje, ta aritmetika je vstopila v vašo kri, kosti in mozeg. Drži glede zunanjega sveta in z njim ni nič narobe, ampak ne drži za vaše notranje popotovanje. Tam deluje povsem drugačna aritmetika. Več ko dajete, več imate. Manj kot dajete, manj imate. Če sploh ne dajete, boste izgubili svoje naravne značilnosti. Obstale bodo na mestu, zaprle se bodo, potonile bodo v podzemlje.
Če ne najdejo sredstva izražanja, se bodo skrčile in zamrle.
Tako je kot pri glasbeniku; če še naprej igra svojo kitaro ali flavto, bo prišlo vse več in več glasbe. Ni res, da bi z igranjem na flavto izgubljal glasbo ampak jo dobiva. Tako je z ljubeznijo, tako je z radostjo, delite jo. Sprva bo prihajala kakor kapljica rose, ker je bila vaša skopost navzoča že tako dolgo, ker je zelo starodavna.
Ampak ko boste nekoč razdelili kaplje rose ljubezni, boste kmalu postali zmožni razdajati celotno oceansko povodenj svoje biti, saj zares vsebujete več neskončnosti. Ko boste nekoč spoznali višjo matematiko, dejanja in dobivanja, boste dognali, da edino z dejanji dobivate. Saj ne, da se vam kaj vrne. Že v samem dejanju postajate bogatejši. Tedaj se ljubezen začne širiti, žareti. In nekega dne boste presenečeni. Kje je strah? Tudi če ga želite najti, ga sploh ne boste mogli.
Preberite tudi STRAH, ZAPUŠČENOST, NADZOR IN MEJE in TEŽNOST IN MILINA