Ali je pravičnost v odnosih vedno najboljša izbira?
Predviden čas branja 4 minute
Določene stvari, ki se vam zdijo pravi dar, vašemu moškemu morda ne pomenijo ničesar. Večina žensk, na primer od moških zelo rada prejema cvetje. Dojema ga kot izraz ljubezni. Večini moških so rože sicer lepe, a ne tako, da bi jim zvabile solze v oči. Ženske in moški govorijo različen jezik ljubezni. Oba jezika imata svoje posebnosti in izražata specifična moška in ženska občutja v zvezi z ljubeznijo. Seveda se vedno najdejo izjeme; nekatere ženske ostanejo ravnodušne, kadar prejmejo darilo, a takih ni veliko. Moški morda težko razume, kako lahko pozornost pri ženski izzovejo tak občutek ljubljenosti, da ji včasih premagajo tudi solze.
A če žensko ljubi, si želi, da bi prejemala njegovo ljubezen, in se nauči govoriti njen ljubezenski jezik.
Naučiti se ji podarjati dar, ki se najbolj dotakne njenega srca. Ko prerastemo ideal nenehne enakosti, se lahko naučimo, kako obdarjati drug drugega v intimnosti. Ko ni več pomembno, kdo komu odpira vrata, imamo proste roke, da se drug od drugega naučimo jezika ljubezni. Na tej točki lahko začnemo opazovati, kdo prejema večji dar. Sčasoma se naučimo, kako govoriti ljubezenski jezik drug drugega. Potem se odnos napolni z življenjem, ker počnemo stvari, ki resnično dajejo energijo obema.
Te stvari lahko počneta oba partnerja.
Ko v odnosu dosežete poštenost, ko svojih predstav o vlogah, tistih treba je in dobro bi bilo ne razglašate več z bobnom, postane služenje drugemu stvar obdarjanja in medsebojni darovi so edinstveni. Svoje dejansko nagnjenje, da bi se malce sprostili, lahko malce zavrete in ste kot ženska počaščeni zaradi svoje predstave o poštenosti oziroma enakosti ali ker čutite, da morate opraviti svoj delež in na nek način sodelovati v svetu in v vašem razmerju.
Dobro je izkazati čast tistemu, kar si resnično želite globoko v svojem srcu. Če ravnate tako, lahko partnerju ponudite resnične darove in jih od njega tudi prejemate, namesto da bi igrali v skladu z zunanjimi vlogami ali ker vam zunanji glas pravi, da si morate vsakodnevna opravila vedno deliti na pol. V globokem razmerju ne gre za dlakocepsko ugotavljanje, kdo je kaj naredil in kdaj, ampak najprej za odkrivanje partnerja, potem pa za dajanje in sprejemanje njegovih najglobljih darov ljubezni.
Zdravo je rasti nad moral bi, nad pravila svobode in enakosti.
Vrata lahko svojemu moškemu odpirate prav tko kot on vam. Lahko mu plačate večerjo, on pa vam. Ko je v razmerju vzpostavljena enakost, se smemo vprašati ;Kaj je resnični dar, ki ga moram dati? To je stopnja vzajemnega obdarjanja med moškim in žensko, ki se imenuje intimna skupnost. Vsak partner lahko to svobodno poskuša. Večina moških, na primer, kadar se ravna po ljubezni bolj kot po tistem, kar bi morali čuti, da svoji ženski dajejo ljubezen, kadar ji plačujejo večerjo ali ji odprejo vrata.
To je način, s katerim njegov delujoči način ukazuje, da ceni in spoštuje njeno ženstveno izžarevanje. Vse dokler določene stvari s katerimi se obdarjamo, ne privzamejo obliko vloge , zanje lahko rečemo, da niso vselej simetrično razdeljene med ženske in moške. Konec koncev sploh ni pomembno kdo komu odpira vrata in plačuje večerjo. Morda pa bi bilo vredno s poslušanjem ugotoviti, kdo to sprejema kot resničen dar ljubezni in kdo najbolj uživa pri njegovem poklanjanju.