Če nismo občutljivi za čustva drugih, postane vsak odnos nerazrešljiva uganka
Predviden čas branja: 4 minute
Če se ta sposobnost ne razvije dovolj ali pa je okvarjena, smo v težavah. Če nismo občutljivi za čustva drugih, postane vsak odnos nerazrešljiva uganka. Če drugih ne vidimo kot živa bitja, ampak kot stvari, potem si dovoljujemo biti nasilni in manipuliramo z njimi. Z razvito empatijo je naše bivanje neizmerno bogatejše in bolj raznoliko. Sposobni smo izstopiti iz sebe in vstopiti v življenje drugih. Odnosi postanejo vir zanimanja ter čustvene in duhovne nege. Naj je naš notranji svet še tako raznolik, vseeno ostaja kot zaprt sistem, ki je navsezadnje moreč in omejen na naše misli, naše skrbi, naše želje.
Ko izstopimo iz tega svojega sveta in vstopimo v svet drugega, v hrepenenja, strahove, upe in trpljenje drugih človeških bitij, je to podobno potovanju.
Vendar je to junaško delo mogoče opraviti mnogo bolj preprosto. Če se zapiramo med drugimi, smo manj uravnoteženi. Če sodelujemo v življenju drugih, nam to pomaga, da smo bolj zdravi in srečni. Pozornost, ki je usmerjena in osredotočena le nase, je povezana z večjo depresivnostjo in strahovi. Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da soljudje, ki se ukvarjajo pretežno s seboj in manj z drugimi, bolj prestrašeni ali nesrečni. Empatija je najboljše sredstvo za izboljšanje katerega koli odnosa. Ne rešuje le problemov, ampak nam tudi pomaga, da se počutimo bolje. Ljudje, ki so sposobni empatije v življenju so bolj zadovoljni, zdravi, ustvarjalni.
Kljub vsem tem prednostim smo do empatije še vedno zadržani.
Nekateri še vedno menijo, da je vživljanje v drugega, da bi ga bolje razumeli, znak šibkosti. Pa vendar je to najboljša rešitev za vse. V trenutku, ko nekdo začuti, da je razumljen, in spozna, da smo uvideli dragocenost njegovega zornega kota in upravičenost njegovih zahtev, se spremeni. Na ta način se lahko izognemo neštetim zapletom. Empatija je orodje, ki nam je a voljo, da z njim prinesemo olajšanje in zadovoljstvo drugi osebi.
Ni naključje, da številni v empatiji vidijo bistveno sestavino uspešnega odnosa. Trpeči ne potrebujejo diagnoze, nasveta, interpretacij in manipulacij. Potrebujejo pristno in popolno empatijo. Empatije je sestavi del čustvene inteligence, ki je v današnjem svetu potrebna za primerno in učinkovito dejanje. Večja empatija pomeni večjo uspešnost v šoli, pri iskanju zaposlitve, v ustvarjanju zadovoljujočih odnosov in komunikaciji s svojimi otroki.
Tisto, kar razkriva empatijo, resnični test, je radost ob uspehu drugih ljudi.
Ni enostavno čutiti brezpogojno radost ob sreči, ki je dana drugemu in odvzeta nam. Če to zmoremo, potem smo prišli zelo daleč. Toda empatija ni le vedra in brezskrbna kvaliteta. Nasprotno, več ima opraviti z napakami in trpljenjem kot pa z uspehom in veseljem. Je dobrodejna prav takrat, ko stvari potekajo slabo. Resda smo veseli, ko s kom delimo svoje radostne trenutke. Še bolj pa potrebujemo nekoga, ki nas razume, ko smo v stiski.
Da bi bila empatija polna in pristna, mora imeti oseba, ki jo čuti, zdrav odnos do lastnega trpljenja.
Bolečina je po definiciji tisto, kar najbolj sovražimo. Če se le da, bežimo od nje. Izogibanje bolečini je sicer osnova zdravja, zmanjšanje bolečine na minimum pa je znak modrosti. Vendar je določena količina bolečine v našem življenju neizogibna. Vsi smo ranljivi. Prej ali slej naredimo napako, nam spodleti, smo razočarani nad tem, kar nam prinaša življenje, ali izgubimo osebo, ki jo ljubimo. Vsi trpimo. In vsi moramo prenehati trpeti.