Zakaj zasvojenosti uničujejo radost? Ali obstajajo neškodljive zasvojenosti?
Predviden čas branja 4 minute
Zasvojenost je programiranost, nekakšno navodilo za uporabo bio računalniku, ki sproža neugodne čustvene odzive in vznemirja zavest, kadar svet ne ustreza vzorcem, sprogramiranim v um. Zasvojenost prepoznate, kadar se vaša želja ne izpolni, čustveno reagirate podobno kakor računalnik, torej samodejno odigrate program jeze, zaskrbljenosti, ljubosumja in strahu. Tisto, čemur se na čustveni ravni izogibate, je ravno tako zasvojenost kakor nekaj, kar si čustveno želite. Zakaj zasvojenosti uničujejo radost? Ali obstajajo neškodljive zasvojenosti?
Mar ne obstajajo tudi dobre zasvojenosti, recimo z ljubeznijo, znanjem, ali s potrebo po razvoju zavesti?
Seveda lahko imate zasvojenost, morda tudi več, toda za vsako od njih plačujete ceno v obliki izgubljenega notranjega ravnovesja in miru. Ker je vsaka zasvojenost na globlji ravni povezana z intenzivnimi čustvi, vas za določen čas spravi v stanje čustvenega spopada s samim seboj in z drugimi. Zasvojenost obvladujejo zavest in onemogočajo jasno zaznavanje situacij. Ustvarjajo ločnice v naših medsebojnih odnosih, kajti pod njihovim vplivom vrednotimo ljudi glede na to, v kolikšni meri nas domnevno ogrožajo ali podpirajo.
Zasvojenosti niso nujno potrebne, kajti življenje lahko doživljamo neokrnjeno na podlagi ne zasvojenosti.
V stanju višjega zavedanja smo deležni vseh izkušenj, ki nam jih življenje ponuja. Vse na tem svetu se nenehno spreminja, tudi naše telo in naša notranjost. Spremembe trenutek za trenutkom, mesec za mesece in leto za letom vplivajo na to, da prilagajamo življenjski tok vzorcem želja in pričakovanj, s katerimi smo zasvojeni. Tako smo ujeti v neskončno mučno prizadevanje, da bi prilagodili zunanji svet notranjih predstavam. In ta boj se na koncu vedno pokaže kot neuspešen.
Nižja zavest deluje na čustveni ravni tako, da nas ena sama zasvojenost, ki je tistega dne nismo zadovoljili, teži in nas spravlja v slabo razpoloženje. Zato preprosto ni mogoče, da bi zmagali v boju z njimi. Vsaka zasvojenost prinaša nezadovoljstvo in trpljenje, čeprav pri višjih ravneh zasvojenosti z ljubeznijo in razvojem zavesti, doživljamo manj trpljenja kakor pri nižjih kot so zasvojenost z varnostjo, zadovoljevanjem čutnosti ali močjo.
Vse dokler jih bomo imeli, bo v našem bioračunalniku, v našem umu prevladovalo brezplodno prizadevanje, da bi našli srečo, tako da bi si prilagodili svet.
Ker obvladujejo um, se ta ne more uglasiti s finejšimi vibracijami ljudi in okolja, podobno kakor nam bobnar, ki v orkestru preglasno bobna, preprečuje, da bi slišali violine in flavte. Da bi bili polno navzoči v sedanjem trenutku, moramo biti sposobni slišati vse inštrumente simfonije. In da bi lahko delovali iz stanja višje zavesti, moramo biti sposobni zaznavati tako krepkejše kakor tudi bolj pretanjene vidike sveta.
Zasvojenosti niso slabe ali zle same po sebi, pač pa preveč škodujejo zaznavanju, učinkovitosti in notranjemu ravnovesju.
Če neka zasvojenost ni zadovoljena, smo nesrečni. Ob potešitvi občutimo kratkotrajno zadovoljstvo, olajšanje ali pa smo ravnodušni. Zadovoljitev naravnanosti dopolnjuje življenje. Egu in razumu takrat ni več treba nadzirati vira zadovoljstva, saj ni odvisno od njega.
Ko nadgradimo vse zasvojenosti v naravnanosti ali jih opustimo, kadar ne morejo prispevati k ravnovesju dobimo ključ, s katerim nam živa ljubezen odpira vrata k trajnemu doživljanju vedrine in odprtosti do vsega. Železno pravilo za vsakogar, ki je stopil na pot v višje zavedanje je; priznati si, da so vse na čustvih temelječe potrebe po materialnih dobrinah razen po zraku, hrani če stradamo, in zavetju, če zmrzujemo bolestne!
Preberite tudi OBLIKE V KATERIH SE IZRAŽA JEZA in ŠPELA IMA TEŽAVE Z MOŽEM, KI ŽELI ČIM PREJ SHUJŠATI