Srednja leta so točka, ko pridemo do spoznanja, da nismo več rosno mladi
Estimated reading time: 4 minute
Na neki točki v življenju se zavemo, da nismo več mladi. Generacija pred nami se stara in zdaj tudi sami opažamo in čutimo začetke tega procesa. Če imamo otroke, se naša vloga v njihovem življenju spreminja, saj postajajo samostojni; skrbi nas, kaj bo prinesla njihova prihodnost. Dolžnosti zasenčijo prijateljstva, ki so bila v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti tako zelo pomembna. Morda smo ponosni na svoje dosežke in zadovoljni s svojim položajem, v nekaterih pogledih pa si želimo, da bi stvari naredili drugače.
Zdi se, da je možnosti, ki smo jih nekoč imeli, vse manj.
Hkrati smo se veliko naučili in mnogi med nami se ne bi želeli vrniti v preteklost. Navzven se srednja leta pogosto zdijo stabilna in predvidljiva, za mlajše generacije celo dolgočasna. Ko se starejši odrasli ozrejo nazaj, se jim srednja leta morda zdijo kot življenjski vrhunec najboljša mešanica modrosti in vitalnosti. To je druga plat istega dojemanja. Ko gledamo osebo v srednjih letih, ki ima stalno službo, rutino, partnerja in družino, si pogosto mislimo; ta ima pa res urejeno življenje, vse ima pod nadzorom.
Odrasli v srednjih letih tako pogosto gledajo na svoje vrstnike.
Toda težave srednjih let niso vedno vidne drugim. Navznoter lahko srednja leta občutimo drugače, kot so videti navzven. Morda imamo stabilno službo in domače življenje ter smo nanju ponosni, vendar smo bolj pod stresom kot kadar koli prej, zasuti z odgovornostmi in skrbmi. Ob vzgoji otrok, skrbi za starajoče se starše ter usklajevanju domačih in službenih nalog odrasli srednjih let pogosto ne najdejo ne priložnosti ne energije, da bi se povezali z drugimi in z njimi delili svoje skrbi.
Stabilnost in rutino, ki ju nekateri dojemajo kot varnost in zaščito; uveljavil sem se in si ustvaril življenje; drugi pa kot stagnacijo. Morda razmišljamo, kako smo prišli do sem, in se sprašujemo, ali smo izbrali pravo pot; kaj bi se zgodilo, če bi?; In potem se na neki točki seveda začnemo na nagonsko zavedati, da je naše življenje kratko.
Pravzaprav ga je več kot polovica verjetno že mimo.
To spoznanje nas spodbudi, milo rečeno. Nekje na sredini življenja si pogosto zastavimo vprašanja kot so; Mi gre dobro v primerjavi z drugimi? Sem ujet v rutini? Sem dober partner in starš? Imam dobre odnose s svojimi otroki? Koliko let mi je ostalo? Ima življenje, ki ga trenutno živim, večji pomen? Za katere ljudi in cilje mi je resnično mar, in kako lahko vlagam vanje? Kaj bi še rad počel?
Ko se zavemo, da je velik del poti že za nami, se ozremo na svoje življenje, prepoznamo meje svojih zmožnosti in verjeten konec poti, na kateri smo, ter se vprašamo; je to res vse, kaj je?
Preprost odgovor je ne. Obstaja več. Srednja leta so prelomnica, ne le med mladostjo in starostjo, temveč tudi med samoljubnim in navznoter usmerjenim načinom življenja, ki smo ga mnogi razvili v mladosti, ter plemenitejšim, navzven usmerjenim načinom življenja. To je najpomembnejša in najbolj poživljajoča naloga srednjih let; širjenje pozornosti na svet onkraj lastnega jaza. Razširitev naših skrbi in prizadevanj onkraj lastnega življenja imenujemo generativnost. Ta je ključna za vitalnost in navdušenje v srednjih letih.
Preberite tudi HOROSKOP: ŽENSKE, KI JIH JE STRAH STAROSTI in ŽENSKE, KI SE NE BOJIJO STAROSTI SO ROJENE V ZNAMENJU…