Ali razumete svoje strahove?
Estimated reading time: 4 minute
Vsak pozna strah. Spada k življenju. Toda vsak se ne more soočiti s svojimi strahovi. Strah ima dva obraza. Zaupajte svojemu strahu, ker vas lahko reši. Vse je odvisno od tega, ali pravilno razumete svoj strah. S tem namenom ga je treba najprej zaznati. In spoznati morate, da obstaja veliko vrst strahov in veliko načinov, kako se lahko izognemo strahu. Nekdo se zakoplje v delo, da mu ne bi bilo treba čutiti globoko zakoreninjenih strahov. Drugi jih potlačijo ali jih poskušajo obvladovati s pomočjo pomirjeval.
Toda bolj ko zatajujemo strah ali ga tlačimo. Močnejši bo.
Zasledoval nas bo na vseh področjih našega življenja. Potrebno je veliko energije, da bi potlačili strahove. In v nekem trenutku ne premoremo več potrebne energije. Takrat nas bodo preplavili. Napadi panike se bodo pojavljali kot strele z jasnega. Ne bomo vedeli, od kod. Najhujše ob tem pa je, da se oblikuje strah pred strahom. Kakor hitro se v nas porodi občutek strahu, izbruhne tudi strah, lahko nas zajame panika in ne bomo več obvladali situacije.
Naš strah se nam bo poznal na nosu.
Preostane nam le še beg. A bolj ko skušamo zmanjševati strah, bolj se bo razširjal po našem življenju. Vedno bolj nas bo omejeval. Kmalu bo vsa naša življenjska dejanja spremljal strah, ki nas bo oviral in hromil. Ogrožal nas bo. Takšni strahovi so lahko uničujoči in delujejo kot temnica, iz katere ne moremo pobegniti. Naše življenje se vedno bolj reducira. Strah omejujejo življenje v polnosti. Želimo se osvoboditi takšnega strahu.
Kakšne izhode iz strahu imamo na razpolago? Najpomembnejša pot je, strahu ne smemo zatajiti, ampak se soočiti z njim. To pa lahko uspe le, če na strah pogledamo z drugačnimi očmi. Namesto da bi nanj gledali kot na nekaj sovražnega ali celo bolestnega, kot na nekaj, kar moramo za vsako ceno bodisi skriti ali zatreti, naj bi strah videli kot prijatelja.
Videti moramo, ali nam želi kaj povedati, nas opozoriti na nekaj, kar je za nas pomembno, kar nas opozarja na mejo.
Ali če nas hoče opozoriti na bolesten vzorec v našem vedenju. Če ne bi imeli strahu, ne bi imeli nobene mere. Nenehno bi se strahotno preobremenjevali. Strah lahko ima pomembno in koristno funkcijo. Kdor se ničesar ne boji, tako pravi pravljica, ni pravi človek. Strah torej spada k človečnosti. V nekaterih situacijah zariše mejo in zagotavlja varnostno razdaljo, ki nas varuje in nam omogoča, da najdemo sebe. Naredi nas človeške in s tem tudi sposobne odnosov.
Resnična pot za soočenje s strahovi je; dopustiti si strah. Sme obsojati.
Ne vrednotimo ga, ampak ga opazujemo. Kar razvrednotimo, tega nočemo videti. Strah pred porazom nas želi opozoriti, da nimamo nobene garancije, da bomo vse storili pravilno. Toda, je to res tako zelo pomembno? Pogosto imamo v sebi domneve, ki nam ne denejo dobro. Takšna temeljna domneva je, Če bomo naredili napako, drugim ne bomo več simpatični ali pa nas bodo imeli za neumnega.
Dragoceni smo, tudi če naredimo kakšno napako. Imamo nedotakljivo vrednost, ki nam je nihče ne more vzeti. V strahu tiči hrepenenje po tem, da bi bili neodvisni od mnenja in pritrjevanja drugih, da bi bili neodvisni id mnenja in pritrjevanja drugih, da bi bili prosti osnovnih domnev, ki nas preobremenjujejo. V strahu pa tiči tudi hrepenenje po notranji svobodi, hrepenenje, da bi si lahko zaupali in bili nošeni. To je hrepenenje, da bi lahko resnično in globoko zaupali.
Preberite tudi KAKO PREMAGATI STRAH PRED ZAPUŠČENOSTJO? in LJUBEZEN JE OSVOBODITEV OD STRAHU