KAKO PREMAGATI STRAH PRED STAROSTJO IN NAJTI NOTRANJI MIR

Kako premagati strah pred starostjo in najti notranji mir: umetnost zaupanja v zrelih letih

Estimated reading time: 5 minut

Nekateri ljudje že kot otroci niso bili samozavestni in sproščeni, zato imajo tudi kot odrasli težave zgraditi zaupen odnos do sočloveka. Pomanjkanje zaupanja v otroštvu se odraža tudi v starosti. Taki ljudje so včasih plahi, ko se jim obeta kaj novega. Tudi sicer so precej nezaupljivi do ljudi. Kljub vsemu pa nas otroštvo ne določa v celoti. Tudi v starosti se lahko še kaj naučimo.

Zdaj se nam ni treba več dokazovati.

Ni nam treba več zbujati pozornosti. Starost bi nas rada privedla do notranje svobode in sproščenosti. V tej drži je lažje zaupati. Veliko ljudi, ki so bili v mladosti plašni, se na zrela leta niso spremenili v ljudi, ki bi lahko zabavali vso zbrano družbo, bili pa so umirjeni v sebi. Ni jim bilo več tako zelo pomembno, ali so se v pogovoru z drugimi izkazali ali ne.

ŽIVLJENJE JE PREKRATKO, DA BI JEDLI SLABO JUHO

Seveda to zahteva določeno zrelost in ne uspe vsakemu staremu človeku. Vedno so tudi starejši ljudje, ki stremijo le po tem, da bi se pokazali, izkazali in dokazali, poželi priznanje. Morajo se postaviti v središče, da bi sploh imeli občutek, da jih je kdo opazil. Občutijo se samo, če jih kdo upošteva. Toda to so nezrele oblike starosti. Cilj starosti bi bil počivati v sebi.

Počivati v sebi vedno pomeni najti temelj in razlog  lastne vrednosti.

Končno je naša naloga svoje zaupanje staviti  na lastno moč in ne samo na ljudi. Če zaupanje stavimo nase raste tudi zaupanje v ljudi. V svojem zaupanju nismo odvisni od drugih. V tej notranji neodvisnosti lahko pridobimo varnost in na novo zaupamo. Mnogi pravijo, da se v starosti bolj jasno vidi, kaj smo bili v otroštvu in mladosti.

Seveda je pri mnogih starejših ljudeh samozaupanje vse bolj pomanjkljivo. Sami se ničesar več ne upajo. Prestrašeno zrejo v prihodnost. Do vseh ljudeh so v osnovi nezaupljivi, ne zaupajo sorodnikom, sosedom in prijateljem, zdravnikom in pomočnikom. Nismo preprosto na milost in nemilost izročeni tistemu, kar smo bili. Lahko se spreminjamo. Postanemo lahko bolj sproščeni in pridobivamo zaupanje, samozaupanje, zaupanje v ljudi. Končno je učenje zaupanja duhovna naloga. Naučimo se razumeti, da v nas življenje brezpogojno sprejema.

STRAHOVI NAS VABIJO, NAJ SE SOOČIMO Z NJIMI

Ko začutimo svojo notranjost, bomo ob misli na starost morda odkrili celo vrsto strahov. Kdo bo takrat skrbel zame? Kako bom sprejel telesno in umsko usihanje? Kdo bo skrbel zame? Bom imel dovolj denarja? Te strahove smemo imeti. Ne pritiskajmo nase, da moramo kot vedno z zaupanjem zreti v prihodnost.

Strahovi pač so.

Najbolje je, da si jih ogledamo drugega za drugim in se vprašamo, kako se lahko odzovem na strah? Strah bi lahko bil vabilo, da že prej finančno poskrbimo za stara leta. Ta skrb lahko strah pred uboštvom v starosti sicer nekoliko omili. A strah ne bo popolnoma izginil samo z zunanjimi dejanji in preventivno skrbjo.

Za nekatere okoliščine lahko organizacijsko poskrbimo vnaprej.

Pri drugih stvareh, ki se lahko zgodijo, pa pomaga le, da se z vsemi strahovi zatečemo v varno naročje in zaupamo. So zunanje reči, ki jih lahko postorimo. Lahko poskrbimo za to, da bo nekdo skrbel za nas, ko ostarimo. Mir se začenja v duši. Najprej se mora umiriti naša notranjost. Potem bo mir deloval tudi na telo. Ko se umiri srce bomo tudi vsa dejanja opravljali umirjeno, naši gibi bodo izhajali iz notranjega miru, deležni bomo ustvarjalnega božjega miru.

Preberite tudi OBDOBJE STAROSTI IN VLOGA POTOMCEV in HOROSKOP: ŽENSKE, KI JIH JE STRAH STAROSTI