Kako se soočati s strahom pred izgubo?
Estimated reading time: 4 minute
Nekatere misli se zdijo vse preveč strašne, da bi si jih upali raziskati. Misli kot; brez tebe mi ne bo uspelo; ali ; če bi moji otroci umrli, ne bi preživel; vas lahko popolnoma zastrašijo. Toda na mesto da bi se vprašali, ali jim resnično verjamete, jih raje potisnete v ozadje ali pa živite, kot da so resnične, in ste posledično nenehno prestrašeni, ne da bi vedeli, zakaj. Večina ima v življenju nekaj ali nekoga, brez katerega, vsaj tako mislijo ne bi mogli živeti.
Uporabljajo vse mogoče previdnostne ukrepe, da ne bi izgubili partnerja, otrok, denarja, službe, hiše.
Ti ukrepi navadno vključujejo nenehno zaskrbljenosti in postavljanje mej tistim, ki jih ljubijo, saj bi ti drugače kaj lahko zašli v težave. Vendar realnost dostikrat poseže vmes in ljudem vzame tisto, za kar so verjeli, da ne bi prenesli, če bi izgubili. A ljudje preživijo. Pogosto boste od njih slišali, če si boste drznili vprašati, da je življenje v strahu pred izgubo precej bolj boleče kot dogodek sam.
Nemalokrat se s situacijo težje spopadajo njihovi prijatelji in sorodniki, kot se sami.
Sama izguba je lahko pogosto veliko prijaznejša kot predstava o njej. Samoizpraševanje vam omogoča, da se znebite strahu pred izgubo, in to še preden se vašim bližnjim kaj zgodi. Razkritje pa tudi škodljive posledice, ki jih lahko povzročijo vaše prestrašene misli v vseh vaših odnosih, in to takrat, ko s tistimi, ki so vam blizu, ni prav nič narobe in so še vedno pri močeh.

Od tega bodo imeli korist tudi vaši bližnji, ko bodo videli, da ste spoznali, da vaše življenje ni odvisno od njihove blaginje in sreče. Če vi ne potrebujete, da ostanejo živi za vas, so svobodni in lahko živijo zase.
Je to res, da ne bi preživeli ob izgubi otroka?
S to mislijo se lahko poistoveti večina, četudi nimajo otrok. Samodejni odziv večine staršev, še posebej tistih z majhnimi otroki, je; Da, seveda, smrt svojega otroka preprosto ne bi prenesel; To prepričanje pogosto spremljajo sorodne misli, ki vam preprečujejo, da bi ga sploh izprašali, kaj šele da bi našli verodostojne odgovore pri samoizpraševanju. Svoje otroke bi izdali, če bi si drznili pomisliti, da lahko živite brez njih. To bi pomenilo, da jih nimate radi.
Te misli so seveda popolnoma nore, kar pa ni še nikogar ustavili, da jim ne bi verjel.

Poleg tega pa z njimi ravnate, kot da je od njih odvisno vaše življenje, kar seveda drži, dokler verjamete tej misli. Vse to pomeni, da z njimi ravnate, kot da obstajajo le zaradi vas. Kaj jim pravzaprav sporočate s tem? Da je svet nevaren kraj, kjer se jim vsak trenutek lahko zgodi kaj strašnega. Da so odgovorni za vas, saj je njihova dolžnost, da vas ohranjajo pri življenju? Kakšen pa je vaš odnos do samih sebe, ko verjamete tej misli?
Svoj um polnite s strahom in skrbmi, ki utesnjujejo vaše srce.
Sami sebi vsiljujete neko namišljeno bolečo prihodnost. Nikoli niste resnično navzoči sami s seboj, saj se vaše misli ne morejo odtrgati os vaših otrok. Občutite, kaj se zgodi, ko se strah in groza umakneta iz odnosa, ki ga imete z otroki. Ostane le ljubezen. Z ljubeznijo vašim otrokom pokažete, kako naj razumno in samozavestno poskrbijo zase zaradi njih samih, ne zaradi vas. Če bodo sledili vašemu zgledu, bodo morda tudi sami uvideli, da lahko prenesejo in preživijo smrt nekoga, ki ga ljubijo, in da bo navsezadnje vse v redu z njim. Tudi otroci se učijo, da ljubezen nikoli ne vključuje strah.
Preberite tudi ŽENSKE, KI SO NAJBOLJ POVEZANE Z BRATI ALI SESTRAMI in ODSTRANITE OVIRE IN NE BODITE VEČ UJETI