Kdor se oklepa le svojih spoznanj, jih ne zmore izpustiti, ni svoboden, da bi se posvetil svetu in njegovim težavam.
Estimated reading time: 4 minute
Nihče ni otok. Smo del sveta, v katerem živimo. Hkrati pa nam je svet, v katerem živimo, predan kot naloga in naša odgovornost. Če to nalogo jemljemo zares, zorimo. Toda v njej se ne bi smeli izgubiti. Vedno znova je pod vprašanjem pravo ravnovesje med dvema poloma; molitev in delo, boj in kontemplacija ali angažiranost in duhovnost, mistika in politika. Tudi pri tem je potreben pravilen odnos in ne uspe nam vedno vzdrževati ravnovesja. Pri tem je vedno šlo le za to, da bi se sami počutili dobro.
Toda takšna duhovnost, ki pušča ob strani vse drugo in se osredotoča le nase, ne tvori nobene moči za naš svet.
Ljudje, ki se posvečajo neki duhovnosti, ki se dojema na takšen način, krožijo le okoli samih sebe in svoje blaginje, okoli svojih lastnih notranjih spoznanj. Nimajo pa nikakršne energije, da bi oblikovali ta svet. Kdor posluša le samega sebe, nima nobenih možnosti, da bi lahko slišal tisti tihi glas, ki ga odtegne od kroženja okoli svojega lastnega življenja.
Kdor se oklepa le svojih spoznanj, jih ne zmore izpustiti, ni svoboden, da bi se posvetil svetu in njegovim težavam.
Svet ga le moti pri njegovi zaposlenosti s samim seboj. Le kdor je premagal svoj ego in prišel v stik s svojimi notranjimi temelji, bo izkusil resnično svobodo. In iz te svobode se lahko poglobi tudi v svet. Sproščenost je krepost, ki sovpada s pripravljenostjo, da se prepustimo resničnosti, kakšna je. Je nasprotje odvrnitve od sveta, ki ji je vseeno za potek stvari in usode ljudi ter ne dovoli, da bi se je dotaknila stiska drugih.
Takšna sproščenost je tudi nasprotje zagrizene strasti, ki je v nevarnosti, da bi se pretvorila v fanatizem in nasilje. Tudi, če sproščenost pomeni, da znamo izpustiti in se ne oklepamo ciljev, če se izkažejo za nedosegljive, to ne pomeni, da s tem preprosto umre hrepenenje in zatonejo sanje o boljšem svetu. Ravno danes, v času, v katerem je delo postalo dragocena dobrina, ki ni več sama po sebi umevna, čutimo, kako močno je povezano s človečnostjo.
Vsekakor je ravno zaradi tega postalo problem.
Tisti, ki imajo delo in zardi njega trpijo, saj se zahteva, da vedno manj ljudi doseže in ustvari vedno več, prihajajo do spoznanja, da ima delo dve plati. Tudi v današnjem delu obstajata oba pola, se prepustiti in omejiti, delati in počivati. Obstaja ugodje in breme, veselje do dela in veselje, da spustimo delo. Umetnost je, da oba pola vedno dobro uravnotežimo. Ta umetnost se ne posreči vsakemu.
Obstajajo ljudje, ki se izgubljajo v delu, ker jih delo veseli. Dokler jih veseli, je tudi dobro zanje.
Toda včasih preslišijo občutke izrabljenosti, razdraženosti in občutljivosti. Takšni občutki so vedno znaki za alarm. Povedo, da se moramo omejiti in najti še druga področja poleg dela, ki nas bodo veselila. Drugi se izgubljajo v delu, ker se skrivajo za njim. Potrebujejo delo, da postanejo nedotakljivi za druge. Toliko delajo, da jih drugi ne morejo kritizirati. Saj vendar ne morejo narediti nič več.
Toda množina dela še ne pove ničesar o kvaliteti dela. Ljudje, ki se skrivajo za delom, okoli sebe pogosto razširjajo agresivno ozračje. S svojo količino dela drugim očitajo, da delajo premalo. Drugi so zasvojeni z delom. Delo potrebujejo kakor drogo, saj se brez del počutijo ničvredne. Morajo se omamiti z delom, kajti sicer bi čutili svojo notranjo praznino.
Preberite tudi SPADATE MED ASTRO ZNAMENJA, KI JIH USPEH DRUGIH SPRAVI V SLABO VOLJO? in ASTRO ZNAMENJA, KI PRIVLAČIJO DENAR IN USPEH