Kožne alergije, kako se z njimi soočati?
Predviden čas branja: 4 minute
O alergiji govorimo, ko imunski sistem pretirano reagira na snovi, ki so same po sebi popolnoma neškodljive. Znan primer je seneni nahod. Navaden cvetni prah, ki ljudem z normalnimi reakcijami ne prizadene nič hudega, nakoplje alergiku zamašen nos, glavobol, in zatekle, solzne oči. Da bi to lahko razumeli, moramo vedeti, kaj se dogaja v telesu pri normalni obrambni reakciji. Ko pride organizem v stik s tujo snovjo, imunski sistem preveri, ali je ta nevarna ali ni. Če je, jo obrambne celice naredijo neškodljivo. Pa ne samo to; obramba pred tujki si zapomni kemične lastnosti vsiljivca in izdela spominske celice. Naloga teh je, da neko snov ob vsakem ponovnem srečanju takoj prepoznajo.
Če se to zgodi, se z bliskovito naglico mobilizira ves arzenal obrambe, predvsem snovi za prenašanje informacij in celice, ki požirajo tuje snovi.
V prvo bojno črto se postavijo protitelesca, ki jih iztresejo spominske celice in ki s pomočjo nekega kemičnega koda zanesljivo najdejo cilj ter se nanj prilepijo. Druge imunske celice izsledijo tako označene molekule tuje snovi in jih uničijo. Pri alergiji pa je ta čudoviti sistem izgubi ravnotežje. Ne more več zanesljivo razlikovati med škodljivim in neškodljivim in ne napada več samo nevarnih snovi, ampak tudi nenevarne. V svoj spomin shranjuje tudi značilne znake neškodljivih snovi.
Posledica je, da se telesne obrambne moči sprožijo ob vsakem ponovnem stiku z njimi. Preden to opazimo, pa lahko mine kar precej časa. Občutna reakcija nastopi šele tedaj, ko so imunske celice že sprostile neko določeno količino protitelesc. Krivi so lahko tudi psihični dejavniki. Psiha sicer ne more sprožiti alergij, marsikaj pa govori za to, da ima duševno stanje pomembno vlogo pri tem, ali alergična reakcija poteka burno ali bolj prikrito.
ALERGIJA ALI SAMO DRAŽENJE?
Če koža pordi takoj potem, ko smo nanjo nanesli neki kozmetični preparat, če skeli ali je mravljinčava, je to dokaj zanesljiv znak, da ne gre za alergijo temveč samo za odziv kože, ker neke snovi ne prenaša, ali z drugo besedo za draženje. Drugače kot pri alergiji se simptomi na koži v tem primeru ne pokažejo zaradi delovanja imunskega sistema, ampak zato, ker koža reagira sama kot organ. Draženje je sporočilo, da ji določeni izdelek ni dovolj blag.
Ali pa kar je sorazmerno pogost pojav da pričakujemo, da bo koža prenesla močnejše kozmetične preparate, kot jih lahko.
Do tega rado pride zaradi pogoste menjave preparatov ali pa hkratne uporabe več različnih izdelkov. Nasprotno od alergij se draženje kože ne pojavi nujno vselej, kadar uporabljamo določeni preparat. Če je koža že zaradi drugih vzrokov občutljivejša ali poškodovana zaradi mraza, vročine, ali preagresivnega čistilnega sredstva, bo odziv morda neprijeten ali pa ga morda nekega drugega dne, ko bo koža sproščena in v dobri formi, sploh ne bo.
Koža najpogosteje ne prenaša nekaterih izdelkov, če je že po naravi nežna in občutljiva. V tem primeru je priporočljivo uporabljati hipoalergene kozmetične izdelke, pripravljene izrecno za občutljivo kožo. Naravna kozmetična sredstva za alergika sploh niso vedno najboljša. Predvsem izvlečki iz arnike, rmana in ognjiča sodijo med snovi, ki zelo rade povzročajo alergije. Če pa v naravnih kozmetičnih sredstvih zanesljivo ni sintetičnih konzerviranih sredstev, je to za alergika seveda zelo dobro.