Prepir se običajno pozabi in ostane v preteklosti. Vendar se to lahko zgodi le, če oba prenehata razmišljati o tem.
Estimated reading time: 4 minute
To je znamenita domneva, ki pa glede na to, da se ljudje v dolgotrajnih razmerjih prepirajo, ni resnična. In vendar se nekateri oprijemajo nerazumnega prepričanja, da se ljudje v intimnem odnosu ne bi smeli nikoli prepirati in zato jim prepir pomeni nekaj strašnega in ima večji pomen, kot ga ima v resnici. Nekatere raziskave nakazujejo, da obstaja pri tistih, ki vstopijo v zakon s takšnim prepričanjem, več možnosti, da se nato ločijo.
Ko ljudje vstopijo v dolgotrajno razmerje, v določenem trenutku postanejo partnerjeve navade in obnašanje precej bolj moteče, kot na začetku razmerja.
To je faza, ko rečemo zakaj ne moreš biti takšen kot jaz. Da bi se prebili čez to fazo, morate partnerja sprejeti razlike drugega. Brez dvoma bo vsak skušal vplivati na drugega in mogoče bo to komu do neke mere uspelo, vendar bodo razlike vseeno ostale. Čuječno sprejemanje je bistveno orodje preživetja v tej situaciji, ravno tako kot smisel za humor.
Nekateri ne zmorejo preboleti prepirov.
Iskre se krešajo, potem pa je vsega konec in vse je pozabljeno. Drugi spet zadržujejo prepir v svoji glavi še dneve ali celo tedne. Počutijo se tako, kot bi si zaslužili, da nenehno podoživljajo prepir; kaj je on storil, kaj je ona rekla, česa on ni naredil, česa ona ni rekla. Te ponovitve prepirov, ki jih običajno spremlja tišina, v glavnem zastrupljajo vzdušje in povzroča, da se vsi počutijo nesrečne.
S takšnim razmišljanjem ne dosežemo ničesar.
V zdravem odnosu se ljudje hitro odzivajo. Med prepirom je druga oseba najslabši in najbolj brezobzirni človek vseh časov, ko pa se čustva pomirijo, se te skrivljene domneve pomirijo z njimi. Prepir se običajno pozabi in ostane v preteklosti. Vendar se to lahko zgodi le, če oba partnerja prenehata razmišljati o tem.
Razmišljanje ohranja sovražnost pri življenju. Pri tem pomagajo čustva, saj preprečujejo razmišljanje. Znajdete se sredi miselne ponovitve dogodka, nato pa film ustavite in vstopite v jasno svetlobo sedanjega trenutka. Na tak način lahko čuječnost dolga leta zelo veliko prispeva k dušnemu miru obeh partnerjev.
IZPOLNITI MORAŠ MOJA PRRIČAKOVANA ALI PA MORAM JAZ TVOJA
Ta zahteva prinaša marsikatero razočaranje, še posebno v odnosu med starši in otroci najstniki. Starši morajo pomagati otrokom, da postanejo družbena bitja, to pa zahteva vztrajanje, da se otrok obnaša na določene osnovne načine. Vztrajanje na teh vzorcih obnašanja je veliko učinkoviteje, ko je otrok manjši in preden postane najstnik.
Toda, če je breme pričakovanj pretežko se bo verjetno pojavilo nasprotovanje.
Starši morajo razumeti, da ima vsak otrok svojo osebnost in nagnjenost. Če starši to sprejmejo, potem lahko upajo, da bodo vplivali na otroka v njegovo dobro, ne da bi zapravljali energijo v neupravičenih bitkah in v strahu, da se bo otrok odločil ubrati drugačno pot. Čuječno sprejemanje pomaga ustvariti tisti prostor, kjer otrok lahko uspeva. In del tega sprejemanja je tudi dejstvo, da se prepiri dogajajo. To je del procesa, kjer drug drugega neizogibno iščemo pozornost na napačen način.
Preberite tudi KONFLIKTI MED STARŠI in KATERE ŽENSKE SO NAJBOLJ KONFLIKTNE IN KATERE NAJMANJ?