Um je lahko kritičen in se ne strinja, a srce ostaja ljubeče ne glede na vse. Srce ne postavlja pogojev
Estimated reading time: 4 minute
Misli nas prepričujejo v nekaj, a srce nam sporoča nekaj povsem drugega. Um je lahko kritičen in se ne strinja, a srce ostaja ljubeče ne glede na vse. Srce ne postavlja pogojev tistemu, kar je tam zunaj. Le um počne to. Ljubezen ne postavlja zahtev. Ključ do ljubezni je v pripravljenosti odpuščati. Z odpuščanjem dogodke in ljudi uzremo v novi luči in vidimo, da so zgolj delovali v okviru svojih meja, zaradi česar niso slabi ali nevredni ljubezni. Ponižno smo se pripravljeni odpovedati svojim pogledom na pretekli dogodek.
Osvobodimo se vseh prepričanj, ki jih imamo o zadevi, in molimo, da bi v dogodku ali osebi prepoznali resnico.
Zazremo se v koristi, ki smo jih dobili, ker se oklepamo svojega mnenja o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, in začnemo opuščati vsak še tako majhen užitek; zadovoljstvo samopomilovanja, uživanje v tem, da imamo prav, in v pestovanju zamer. Prej ali sej opustimo tudi samo idejo o odpuščanju.
Če namreč verjamemo, da smo nekomu ali nečemu odpustili, to pomeni, da na osebo oziroma dogodek še vedno gledamo kot na nekaj slabega in kot tako potrebuje odpuščanje.
Pravo odpuščanje pa pomeni, da popolnoma odpustimo takšen pogled na dogodek ali osebo. Ko se v celoti odrečemo svojim pogledom in šele ko opustimo vse sodbe, takrat se celotna situacija preobrazi in pred seboj nenadoma zagledamo osebo, vredno ljubezni. Ker pa je vsaka sodba pravzaprav obsojanje samega sebe, se v tem procesu osvobodimo tudi sami.
Enost
Medtem ko stanje ljubezni napreduje, obstajanje dobi drugačen pomen, mi pa se začnemo zavedati notranjega bitja in esence vsega, kar je, ne zgolj oblike. Zaradi tega premika v razumevanju se pred nami razodene perfekcija vsega. To doživetje je onkraj časa; preteklost in prihodnost ne obstajata;. Na najvišjih vibracijah ljubezen ne zaznava ločenosti med posameznikom in preostalim vesoljem.
Doživimo popolno, vseobsegajočo enost. Z vsem. V tem stanju nam popolna vseobsegajoča enost vliva večji občutek. Naši notranji preobrazbi lahko sledi vidna ali nevidna sprememba v načinu življenja, kot mu je priča zunanji opazovalec. A četudi so naše navade in vedenje videti enako kot prej, nič več niso kompulzivni ali žrtve naših nagonov. Pogosto jih lahko opustimo ali spremenimo brez nepotrebnega nelagodja.
Na drugi strani pa seveda lahko pride do nenadnih življenjskih preobratov, vključno s spremembo poklica.
To se zgodi zaradi preobraženih notranjih vrednost in širitve interesov in vizij. Zdaj ko smo povezani z obsežnejšo dimenzijo, se lahko vanjo pogreznemo z meditacijo, umetnostjo, glasbo gibanjem, branjem in pisanjem, z učenjem, ki delijo podobne nadzore. Opuščanje postane vse bolj samodejno in neprekinjeno. Obdobja notranje tišine in lepote so vse bolj pogosta , intenzivnejša in daljša.
Izkušnje so lahko zelo globoke.
Začuda jim lahko obdobja močnega notranjega nemira in hudih bitk. Ta čas intenzivnega notranjega dela se začne, ker ne zmoremo več prenašati negativnosti. Zdaj, ko imamo veliko moč zavesti, lahko sežemo proti dnu in obvladamo težave na najglobljih ravneh zavesti. Lahko gre za stisko, ki se ukvarja z virom naše identitete, našega izvora ali samo idejo. Prav tako lahko po daljših obdobjih neprekinjenega opuščanja sledi preboj velikega miru in spokojnosti.
Preberite tudi KAKO PREOBLIKOVATI SVOJ UM in UTRJEVANJE ČUSTVENE INTIMNOSTI