Zapomnite si, vse kritike niso vedno slabe
Estimated reading time: 4 minute
Vse kritike niso nujno slabe. Kadar so povratne informacije osredotočene na neko vedenje, se običajno počutimo krive, kar nas spodbudi k temu, da popravimo svoje napake in s tem odnos. Kadar pa je kritika pravzaprav napad na našo osebnost in občutek lastne vrednosti, to običajno občutimo v obliki sramu. Sram je zelo boleč občutek, ki se lahko meša z drugimi čustvi, kot sta jeza in odpor. Razlikuje se od zadrege, ki je manj intenzivno čustvo in ki jo običajno občutimo v javnosti. Občutek sramu je veliko bolj boleč.
Zaradi njega se počutimo nesposobni govoriti, jasno razmišljati ali početi karkoli.
Želimo samo izginiti in se skriti pred svetom. Od intenzivnega fizičnega odziva nanj si je težko opomoči. Sram sproži naš sistem odzivanja na grožnje tako, da se počutimo, kot da bi nekdo prižgal vžigalico za vsa naša druga čustva. Zato se ob tem pojavijo jeza, strah ali odpor. Takrat se kot vojaki čez hrib zgrinjajo napadi na našo lastno vrednost, ki nas napadajo s samokritiko, samoponiževanjem in samoobtoževanjem.
Ob takšnem napadu je instinkt tisti, ki želi vse to preprečiti.
Toda sramu ni lahko prezreti. Zato se odločimo za najbolj privlačna vedenja, ki nam nudijo takojšnje olajšanje, a povzročajo tudi zasvojenost. Odpornosti na sram se sicer lahko naučimo, vendar je to stvar vseživljenjskega procesa. Odpornost proti sramu ne pomeni, da tega čustva ne boste nikoli občutili. A namesto prvotnega odziva se lahko naučimo, kako se pobrati in iti naprej. Sposobnost doživeti sram in se po njem vrniti, ne da bi izgubili občutek lastne vrednosti, vključuje:
Spoznanje, kaj pri vas sproži občutek sramu. Nekatera področja našega življenja in stvari, ki jih počnemo, se nam zdijo del tega, kar smo. To je lahko vzgoja, telesni videz ali ustvarjalnost. Vse, kar povezujete z lastno vrednostjo, lahko sproži občutek sramu. Da bi ustvarili in utrdili občutek lastne vrednosti, moramo razumeti, da naša vrednost ni odvisna od tega, ali živimo brez napak ali ne.
Preverjanje resničnosti kritike in vseh sodb, ki ji sledijo.
Sodbe in mnenja niso dejstva, ne glede na to, ali prihajajo iz vaše glave ali od nekoga drugega. So samo pripovedi in zgodbe, ki pa lahko bistveno spremenijo naše doživljanje sveta. Pri skrbi za lastno vrednost je torej treba izključiti zmerljivke in osebne napade ter se osredotočiti na konkretna vedenja in njihove posledice. Zapomnite si, da so nepopolnost, napake in neuspeh del vsakega človeškega življenja. Če se sprijaznite s svojo zmotljivostjo, se vam ob neuspehu ni treba počutiti ničvredno.
Vsako izkušnjo lahko obrnete sebi v prid in se iz nje nekaj naučite.
Pazite, kaj govorite. Kritika bo vedno nekoliko bolela, kar je posledica prizadevanja naših možganov, da bi nas zaščitili. Zato ni magične formule, s katero bi lahko vse stvari popravili za vedno, kritike pa bi se odbijale od našega oklepa. Čemu sploh koristi oklep, če smo sami v svoji glavi najhujši kritik? Zaradi ostrega komentarja ali kritike lahko najprej obnemimo. A seveda te besede naslednjih nekaj ur v glavi premlevate znova in znova.
Možgani želijo biti pozorni nanj, ker predstavljajo grožnjo.
A vsakič ko v mislih premlevate kritiko, znova sprožite odziv na stres. Tako se lahko en udarec nenadoma zdi kot sto udarcev v želodec. Čas, porabljen za razmislek o koristni kritiki, ki jo lahko dobro uporabimo in ki prispeva k delu, ki ga opravljamo v svetu, je dobro porabljen čas. Premišljevanje o grdem komentarju, izrečenem brez občutka ali informacij, kako bi vam lahko pomagal na vaši poti pa je le nadaljevanje napada na vaš značaj.
Preberite tudi Z RAZKRITJEM OBŽALOVANJA ZMANJŠAMO NJEGOVO BREME in NAJBOLJ ZAHRBTNA KRITIKA JE SAMOKRITIKA