Se znate soočati s kritiko?
Predviden čas branja 4 minute
Za zdrav odnos je pomembnejše tisto, česar ne vidimo. Vsak trajnejši odnos, pa naj bo enakopraven, kot je mož, žena ali neenakopraven, kot je odnos učitelj, učenec, živi bolj zaradi tega, ker se udeleženi ne kritizirajo, kot pa zaradi tega, ker bi imeli veliko skupnega. Z ljudmi, ki so nam blizu moramo biti v dobrih odnosih, če hočemo izpostaviti kontrolo nad svojim življenjem. Če nam to uspe, smo v življenju zares zadovoljni.
Vendar pa nas ima večina največ težav ravno s tistimi, ki so nam najbližji torej s člani svoje družine in sicer zato, ker se med seboj najbolj kritiziramo.
Večina družin je zabredla globoko v kritiko, pri tem pa se ne zaveda, kako destruktivno le ta vpliva na odnose med njenimi člani. Čim intimnejši je odnos tem bolj njegovo uspešnost ogroža destruktivna kritika. Verbalna kritika se lahko kaže v obliki sarkazma, posmeha ali pretiravanja. Kritika je postala pogost predmet humorja, saj nam je pri tem v zadovoljstvo, da nismo mi njene žrtve. Vendar je kritika veliko več kot le tisto, kar izrečemo; je tudi če nekoga gledamo z gnusom, zaničljivo ali celo sovražno.
Kritika se kaže tudi, če nečesa ne naredimo ali če poudarimo, da tega ne bomo naredili.
S tem, da se denimo, obrnemo stran od nekoga, da se z njim nočemo pogovarjati oz, ga poslušati ali pa se ob njegovi navzočnosti vedemo, kot da ga ni, ostalim povemo, da je za nas manj vreden. Obe kritiki, tako verbalna kot neverbalna, sta žaljivi in boleči. Ne le, da veliko prepogosto kritiziramo drug drugega, mnogi med nami celo povzdigujejo vrline takšnega vedenja in ga označujejo kot konstruktivno.
Kritika je zatorej veliko več kot le odkritje, da se resnični svet razlikuje od sveta, kakršnega si želimo. Prej je to, da se svet obrne proti nam in nam pove, da je tisto, kar hočemo, nesmiselno, neumno in ali brez vrednosti. Verjetno najbolj zahrbtna oblika kritike je samokritika. Bolj ko se bičamo z brutalno samokritiko, bolj povečujemo razliko med tem, kar vidimo in tem, kar hočemo.
Za spopad s to razliko si običajno izberemo depresiranje, uživanje alkohola ali pa razmišljamo o slabem, ko smo vse bližje izbiranju kreativnih vedenj.
Če hočemo obdržati kontrolo nad svojim življenjem, se moramo naučiti izogibati se kritiki ne le drugih, ampak tudi samih sebe. Mlajši otroci še vedno pričakujejo navodila od svojih staršev. Vedo, da potrebujejo vodenje in si še ne prizadevajo zadovoljevati potrebo po moči. Tako jim moramo le povedati ali pokazati boljši način in se čim manj ukvarjati s tem, kar so počeli in je bilo napačno. Tak konstruktiven prijem lahko uporabimo, tudi pri odraslih, vendar le, če vidijo v nas učitelja in ne tekmeca.
Če poskušamo ta konstruktivni prijem uporabiti pri nekom, ki se bori z nami na kakršenkoli način, da bi zadovoljil potrebo po moči, potem bo ta oseba celo blago pripombo sprejela kot kritiko.
Odrasli med seboj tako nenehno tekmujemo. Z ohranjanjem svoje moči smo tako zaposleni, da redko poslušamo tisto, kar se pogosto izkaže kot pameten nasvet. Največja pomanjkljivost kritike ni to, da ne bi bila dobronamerna, ampak to, da se ta dobronamernost nikoli ne realizira. Namesto da bi pomagala ljudem da bi učinkoviteje ustvarjali skupaj, skoraj po pravilu med njimi ustvari propad.
Preberite tudi KATERO ASTRO ZNAMENJE JE NAJBOLJ IN KATERO NAJMANJ ISKRENO? in NE UDRIHAJTE PO LJUDEH, KADAR SO NA TLEH, GOVORITE ISKRENO