Svoboda temelji na sprejemanju tiste moči, ki nam omogoča, da izberemo lastni odziv.
Estimated reading time: 4 minute
Nesoglasja so človeška. Kadar se izogibamo konfliktu, se v resnici bolj nagibamo k tiraniji kot miru. Konflikt nas sam po sebi ne vklepa. Tisto, kar nas omejuje, je togi način razmišljanja, s katerim se spopadamo z nesoglasji. Okove togega razmišljanja včasih težko prepoznamo, ker so pogosto oviti v dobronamernost. Veliko ljudi si želi izboljšati svoje razmerje, radi bi znali bolje komunicirati s partnerjem ali z otroki, radi bi imeli več miru in boljšo intimo.
Če iščemo pomoč s pritajenim namenom, če tuhtamo, kaj bomo lahko nekomu očitali, ali pa želimo nekoga spremeniti, potem nismo svobodni.
Svoboda temelji na sprejemanju tiste moči, ki nam omogoča, da izberemo lastni odziv. Pomembno je, da nehamo drugim odrekati to, kar velja zanje. Ni se treba strinjati. Ni se nam treba odpovedati lastni resnici. Tega nikar ne počnite. Svobodni smo, ko se odpovemo potrebi po tem, da imamo prav. To nam omogoča da smo asertivni, ne pa agresivni ali pasivni ali posredno agresivni. Če smo agresivni se odločamo za druge. Če smo pasivni, popuščamo, da se drugi odločajo za nas.
In če smo posredno agresivni, preprečujemo drugim, da se odločajo zase.
Ko pa smo asertivni, uporabljamo trdilne izjave. Ključ do ohranjanja svobode med konfliktom je to, da smo zvesti svoji resnici in se obenem odpovemo potrebi po samo uveljavljanju in nadzoru. Pomaga, če znamo druge jemati take, kot so, ne pa take, kot pričakujemo, da so. Toda ko začnemo stresati obtožbe in govoriti; to si mi naredil, tega mi nisi dal; ne opolnomočimo ne drugih ne sebe. Grajanje nikomur ne pomaga rasti, zato se ga znebite.
Nobenega očitanja, nikoli. Grajanju se morate odpovedati zaradi drugih, predvsem pa zaradi sebe, da se osvobodimo nerealnih pričakovanj in jeze, ki se porodi, ko se naša pričakovanja ne izpolnijo. Vedno dobro pazite v koga boste usmerjali svojo jezo. Kadar ste jezni sami najbolj trpite. Nezdravi konflikti nas tiščijo v miselnosti večvrednosti in manjvrednosti.
Marsikdo od nas živi, kot bi moral nekaj dokazati.
Pogosto postanemo zasvojeni z željo po zadnji besedi. Toda če skušamo dokazati, da imamo prav, se skušamo spremeniti v nekaj, kar ne obstaja. Vsak človek dela napake. Nihče ni povsem nemočen in nihče ni popoln. Ni nam treba dokazovati svoje vrednosti. Dovolj je, da jo sprejmemo, se sprijaznimo s tem, da smo nepopolni in kljub temu celoviti, da je vsak človek neponovljiv. Ko se nam zdi, da moramo nekaj dokazati, smo še vedno ujetniki.
To velja tudi, ko je kdo neprijazen do nas ali nas celo nadleguje.
Pomembno je, da se odpovemo potrebi po tem, da se branimo. Vsakega človeka lahko doleti, da se mora soočiti z ljudmi, ki žalijo in ponižujejo. Ni se vam treba braniti zaradi nečesa, česar niste zagrešili. To je samo merjenje moči. Izzivalec vam vrže vrv, vi jo poberete na drugi strani, potem pa oba vlečeta do onemoglosti. Za spopad sta vedno potrebna dva. Samo eden pa je dovolj, da se konča. Zato sploh ne primite vrvi. Dlje ko govori, bolj se umirjam. In opomnite se, da to ni osebno. Ko vas kdo zmerja z grdimi besedami v resnici pove, kako gleda nase.
Preberite tudi STAŠA IMA TEŽAVE Z OBLASTNIMI TER NEKOREKTNIMI STARŠI in ODRIVANJE TEŽAV IN NEZADOSTNO ČUTENJE