KAKO DOSEČI KISLINSKO BAZIČNO RAVNOVESJE?

Vas zanima kako doseči kislinsko bazično ravnovesje?

V tradicionalni in alternativni medicini obstaja več nasprotujočih se teorij o delovanju našega organizma. Razumevanje osnovnih kemijskih reakcij, v katerih nastajajo baze in kisline, nam omogoča, da lahko večino zdravstvenih težav zmanjšamo ali celo preprečimo. Dejstvo je, da se vse bolezni razvijejo zaradi prevelike količine odpadnih kislin, ki nastajajo v tkivih.

Naš organizem funkcionira tako, da odpadne kisline, ki jih ne more izločiti, ponovno vsrkava iz debelega črevesa. Od koder jih preko jeter pošlje nazaj v osrednji obtok in odloži v tkivih. Torej je potrebno ugotoviti, katere odpadne kisline so prisotne v vašem organizmu. Seveda je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da smo si med seboj različni, zato se količine kislih strupenih snovi, ki nastajajo v telesu razlikujejo od posameznika, do posameznika.

Reakcija, v kateri nastajajo baze, pomeni kot navaja Theodore Baroody v knjigi Alkalizirajte ali umrite vsako kemijsko spremembo v telesu, zaradi katere se njegova energija poveča, seč pa postane bazičen.

Reakcija, v kateri nastajajo kisline, pa pomeni vsako kemijsko spremembo v telesu. Zaradi katere se njegova energija zmanjša, seč pa postane kisel. Kislost in bazičnost določamo s pomočjo pH vrednosti, oziroma koncentracijo vodikovih ionov. Velike bazične zaloge imajo v našem telesu pozitivno vlogo. Kadarkoli je potrebno, se lahko sprostijo in nevtralizirajo odpadne kisline.

Kadar v telo s hrano vnesemo več anorganskih ionov, ki ustvarjajo bazičnost, kot pa jih v nekem trenutku potrebujemo, se uskladiščijo in so na voljo za potrebe v prihodnosti.

Če uživamo preveč hrane, ki ustvarja kislost, začne organizem slabeti. Srce je tisti organ v telesu, ki je najbolj odvisen od prisotnosti bazičnih snovi. Odpadne kisline spremenijo pravilen srčni utrip in zmanjšajo nasičenost kisika v krvi. Bazično okolje pa omogoča normalno delovanje.

Bazično okolje je zelo pomembno tudi za ščitnično žlezo in možgane. Osnovna naloga pljuč je vzdrževanje ustrezne bazičnosti v telesu, ki jo dosežejo z izmenjavo plinov pri dihanjem in izločanjem odpadnih kislin iz krvnega obtoka.

Solna kislina je nujno pomembna za naše življenje, saj naš organizem brez nje ni sposoben upravljati ustreznih kemijskih sprememb, ki ustvarjajo bazičnost. Je edina kislina, ki jo naše telo samo proizvaja. Vse ostale kisline so stranski produkti in jih je potrebno čim prej izločiti. HCl v želodcu razgrajuje hrano, ki bi sicer ostala nepopolnoma prebavljena zmes različnih odpadnih kislin. Pomanjkanje solne kisline lahko privede do nastanka številnih bolezni.

Njeno izločanje se začne zmanjševati navadno po štiridesetem letu, toda motnje so možne pri vseh starostih. HCl nas torej ohranja pri življenju, tako da vzdržuje pravo kislinsko-bazično ravnovesje. Ko konča svojo nalogo v procesu prebave, postane bazična. Povezana pa je tudi z drugimi funkcijami. Vitamin B12 in folna kislina se ne bosta absorbirala, če v želodcu ni zadostne količine solne kisline. Je prva obrambna linija pred škodljivimi mikrobi, ki jih v telo vnašamo s hrano. Mikrobe uniči in pomaga pri njihovi prebavi, kot navaja Theodore Baroody.

Razgrajuje tudi škodljive odpadne kisline, ki nastajajo pri nepravilnem kombiniranju in uživanju slabe hrane, ter pomaga pri njihovem izločanju.

Posledice zmanjšanega izločanja solne kisline so:

• porušeno ravnovesje kalcijevih, magnezijevih in natrijevih ionov,
• nastajanje gnojnega vnetja,
• ohlapnost mišic zaradi pomanjkanja beljakovin,
• nagnjenost k astmi,
• nezmožnost popolne razgradnje bakterij iz hrane,
• bolezni ledvic,
• zmanjšanje delovanja trebušne slinavke in jeter,
• nepravilno delovanje endokrilnih žlez
• pomanjkanje kalijevih ionov, ki so za delovanje organizma nujno potrebni.

Telesna dejavnost lahko povzroči tako nastanek bazičnih, kot tudi kislih reakcij. Večjim naporov je lahko izpostavljen le organizem, ki je v razmeroma dobri fizični kondiciji. Aerobna aktivnost, s katero ne presežemo praga telesne izčrpanosti, ustvarja bazično okolje. Ko pa mejne napore presežemo, začne telo izločati presežne nakopičene kisline. Šibkejši ljudje, ki imajo zakisan organizem, bi morali začeti z lažjimi vajami.

Intenzivnost vadbe lahko postopoma povečujejo. Ko se telo privadi na redno vadbo, se pospešita hormonsko in prebavno delovanje in vzpostavi se normalno kislinsko-bazično ravnovesje. Kronična utrujenost, šibkost in pogoste bolezni so znak, da je vaš organizem zakisan. Tudi hude fizične poškodbe v telesu ustvarijo močno kislost. Zavedati pa se je potrebno, da lahko tudi čustveni pretresi ustvarijo močno kislost. Če imamo v organizmu uravnoteženo stanje, nam oputunistični virusi, bakterije in glivice ne povzročajo težav, v nasprotnem primeru pa se razvijejo bolezni.

Glede na naš prehiter tempo življenja je potrebno vedeti tudi, da vsak večji stres pusti za sabo v organizmu kislost.

Tudi šibek stresni dejavnik lahko povzroči delno ali popolno reakcijo kislosti. Vsekakor pa je stopnja povečane kislosti neposredno povezana tudi z energijskimi blokadami. Ob koncu vsakega dneva, naj bi bil naš organizem bazičen. To stanje lahko dosežemo z upoštevanjem fizičnih, čustvenih in duševnih dejavnikov. Zelo pomembno vlogo za doseganje tega ravnovesja ima hrana, ki jo zaužijemo.

Preberite tudi OSNOVE PREHRANE: MAKROHRANILA IN MIKROHRANILA

Lestvica za uravnavanje kislosti, oz. bazičnosti, se giba od pH 0,5, ki ustvarja kislost, do pH 7,5, ki ustvarja bazičnost. Meja je pH 4,00, kjer je nevtralno območje. Če želimo imeti kvalitetno življenje in skrbeti za svoje zdravje, je pomembno uživati čim več sveže in nepredelane hrane, saj vsebuje encime, ki nam omogočijo, da hrano temeljito prebavimo. Ker večino encimov s kuhanjem uničimo, morajo njihovo vlogo prevzeti lastni encimi, ki se nahajajo v jetrih in soku trebušne slinavke.

Raziskave nakazujejo, da je število lastnih encimov v telesu omejenih. Idealno razmerje bi bilo, če bi zaužili 75% sveže in nepredelane hrane in 25% kuhane hrane. Vsi pa dobro vemo, da je naše razmerje ponavadi ravno obratno. Omejiti bi bilo potrebno količine mesa, predelane ali konzervirane hrane, sladkorja, soli, homogeniziranih in pasteriziranih mlečnih izdelkov. Saj takšno mleko povzroča nastajanje kislin v velikih količinah.

Pri prehranjevanju bi se morali držati osnovnega načela, da se ne smemo najesti do sitega. Sadja in zelenjave ni priporočljivo uživati hkrati. Saj se sveže sadje v telesu hitro prebavi, razgradnja nekaterih vrst zelenjave pa lahko traja tudi več ur.

Kaj točno bi morali jesti, da bi dosegli bazično ravnovesje je težko določiti.

Priporočljivo pa je, da obrok, ki je najbolj obilen zaužijete sredi dneva. Pomembne so tudi kombinacije hrane, ki jo zaužijemo. Melone, ki v telesu povzročijo intenzivno bazično reakcijo je priporočljivo jesti same, saj se v črevesu zelo hitro prebavijo, če pa se zaradi prisotnosti druge hrane zadržijo v želodcu, se hitro razgradijo in fermentirajo.

Tudi kombinacija sadja in živil, ki vsebujejo škrob, ni najbolj priporočljiva. Saj pride v želodcu do fermentacije in nastanka zmerno kislega okolja. Priporočljiva pa je kombinacija škroba in zelenjave, saj nastane zmerno kislo okolje, zato naj bo večkrat na vašem jedilniku riž z zelenjavo. Močno kislost pa ustvarja kombinacija škroba in beljakovin. Zato je tipični slovenski obrok, ki je sestavljen iz pečenke in krompirja žal popolnoma neustrezen. Kar se tiče kislinsko – bazičnega ravnovesja v telesu.

Pri prebavi beljakovin se izloča solna kislina, ki jo škrob nevtralizira in s tem njihovo razgradnjo močno upočasni.

Škrob in beljakovine se neprebavljeni zadržujejo v želodcu in črevesju, dokler se ne začne proces gnitja, kjer nastaja zelo kislo okolje. Poskusite se držati načela, da pri istem obroku zaužijete le eno vrsto hrane z visoko vsebnostjo beljakovin. Saj lahko v nasprotnem primeru prebavni sokovi, namenjeni razgradnji mleka, ustavijo prebavo mesa. Kombiniranje mesnih beljakovin in sočne zelenjave ustvari le blago kislost.

Lahka beljakovinska živila, kot je npr. skuta, je odlično kombinirati s sadjem. Vsekakor pa upoštevajte pravilo, da hrano v ustih prežvečite od 25 do 50-krat, saj je v slini prisoten encim ptialin, ki ustvarja bazično okolje. Hrana, ki je dobro prežvečena se veliko lažje prebavi in v telesu ustvarja bazično okolje. Z žvečenjem pa žal ne moremo spremeniti lastnosti vseh vrst hrane, ki ustvarja kislost.

Pri pripravi hrane kuhanje, zamrzovanje in konzerviranje s sladkorjem in raznimi kemikalijami močno zmanjšajo bazičnost. Dobro bi bilo, če bi vsaj delno upoštevali naslednja dejstva:

• Sadje, ki ustvarja bazičnost in bi moralo biti pogosteje na naših jedilnikih: ananas, avokado, banane, breskve, citrusi, češnje, datelji, fige, granatno jabolko, grenivka, grozdje, guava, hruške, jabolka, jagode, kaki, kivi, kutine, lubenice, maline. Kislo okolje pa ustvarjajo borovnice in slive.
• Zelenjava, ki bi se morala pogosteje nahajati na naših krožnikih in ustvarja bazičnost: blitva, brokoli, bučke, brstični ohrovt, beluši, artičoke, cvetača, čebula, hren, svež ingver, jajčevci, paradižnik, peteršilj, regrat, redkev, zelena, zelje, vodna kreša.
• Žitarice, ki ustvarjajo bazičnost: kvinoja, proso, amarant, kislost pa ustvarjajo: ajda, ječmen, koruzni zdrob, oves, pira, pšenica.
• Stročnice, ki ustvarjajo bazičnost: grah, izdelki iz soje, kislost pa ustvarjajo: bob, leča, čičerika, fižol.
• Od škrobnih živil ustvarjajo bazičnost: krompir, muslli in kruh iz rženih kalčkov, kislost pa ustvarjajo: otrobi, močnati izdelki (koruzni, ovseni, rženi, riževi), krekerji, testenine in peciva iz predelane moke s sladkorjem.
• Živalski izdelki in meso ustvarjajo kislost. Meso vsebuje težke beljakovine, zato nobena vrsta mesa ne ustvarja bazičnega okolja. Sir npr. povzroča nastajanje sluzi in velja pravilo, močnejši okus ima sir, močnejšo kislost ustvarja.

• Napitki, ki ustvarjajo bazičnost: sadni sokovi, zelenjavni sokovi, ki imajo tudi zdravilno moč,  skoraj vsi zeliščni čaji. Kislo okolje pa ustvarjajo: žgane pijače, katerih vrednosti so odvisne od vsebnosti alkohola. Tudi vino in pivo ustvarjata kislo okolje. Kislost ustvarjajo tudi gazirane pijače in kava, ki bi jo bilo dobro zamenjati z zeliščnimi čaji.
• Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: kajenski poper, česen, morska in zeliščna sol, cimet, sojina omaka, janež, lovorov list, klinčki, kumina, paprika. Kislost pa ustvarjajo: kečap, majoneza, gorčica, namizna sol, muškatni orešček.

Ker pa se nahajamo v obdobju, ko so prehranska dopolnila zelo aktualna, poglejmo tudi, katera dopolnila nam lahko koristijo na poti k bazičnosti. To so: minerali v sledovih, betakaroten, vitamin C, esencialne maščobne kisline, klorofil, kalcij, magnezij.

Zdrava prehrana je ključ do zdravega življenja, zato poskusite upoštevati vsaj nekaj faktorjev in se zaščitite pred boleznimi in si pričarajte bolj sproščeno počutje.

S.V. univ.dipl.inž.živil.tehnol.

Preberite tudi KRVNE SKUPINE IN NAČELA PREHRANJEVANJA