Težko se boste strinjali z izjavo, da boste težko našli eno samo vseobsegajočo definicijo ljubezni, s katero se vse vsi strinjate.
Predviden čas branja 4 minute
Za vsakogar med nami je ljubezen nekaj drugega, oziroma se v našem življenju izraža na različne načine. Za nekatere je ljubezen močan občutek, ki jih povezuje z drugimi ljudmi. Za druge ljubezen sploh ni občutek, pač pa neka vrsta izkušnje resničnosti, ki presega čustva in zaobjema globoko razumevanje. Nekateri bodo trdili, da ljubezen boli in da je slepa, drugi pa bodo rekli, da vse vidi in vse ve. Ljubezen bo določene ljudi prisilila v nerazumno ravnanje, druga pa bodo zaradi nje postali strpni in modri.
Očitno je, da ljubezen v različnih ljudeh ustvarja različna doživetja in jih žene v različna dejanja.
Glede na to, da vedno zajema vsaj dvoje ljudi, je raznolikost njenega izražanja vedno zmnožek njihovih različnih lastnosti. Prav tako je očitno, da nas ljubezen spreminja. Kakršnikoli smo brez nje, ko se pojavi, postanemo drugačni. Če občutek ljubezni preraste v ljubezenski odnos, je sprememba neizbežna. Če ljubezenski odnos traja dlje, je ta sprememba zelo pogosto trajna.
Morda bi lahko rekli, da je občutek ljubezni pravzaprav subjektivni proces spajanja oziroma povezovanja.
Rezultat tega spajanja je sprememba osnovnih sestavin. Po opravljenem postopku jih je težko vrniti v prvotno stanje. Najpogosteje so za vedno spremenjene. Tako sta ljubezen in strah določena kot dva osnovna občutka, ki si medsebojno nasprotujeta. Ljubezen po eni strani nastaja zaradi povezanosti in to povezanost tudi spodbuja. Strah po drugi strani nastaja iz povezanosti in iz ločenosti, in jo prav tako še naprej ustvarja in jo poglablja.
Ko govorimo o osnovni izkušnji ljubezni, je pomembno poudariti, da bi jo bilo morda dobro pisati z veliko začetnico. Namreč znotraj naših človeških odnosov bomo doživljali razne občutke, včasih tudi negativne, ki jih bomo opažali kot del naše ljubezni. Ljubezni so različne zaradi sodelovanja raznih delov našega sistema duh telo v njih. Zelo pogosto, še posebno v današnjem času, imajo te ljubezni v sebi občutke in postopke, ki jih motivira strah, to je ločnost.
Naši mali strahovi kot tudi drugi negativni občutki, kot so zaskrbljenost, obtoževanje, zahtevanje, negotovosti, želje po nadzorovanju, posesivnosti in na koncu ljubosumju, nastajajo iz tistega osnovnega strahu, to je stanje ločenosti.
Seveda pa naši majhni ljubezenski občutki kot tudi vsi občutki, ki podpirajo življenje, kot je sodelovanje, pomoč, izmenjava užitka, strasti in drugih zadovoljstev, nastajajo iz osnovnega občutka povezanosti, torej iz ljubezni. Glede na to, da je ljubezen povezanost, lahko rečemo, da je ljubezen subjektivno doživetje te povezanosti, kaže pa se najprej v privlačnosti, nato pa v postopkih, ki spodbujajo združevanje. Govorimo o ljudeh, ki se zaradi ljubezni zlivajo oziroma stapljajo drug z drugim.
Zato v ljubezni nikoli nismo isti. Spreminjamo se. Seveda to velja le, če dopustimo, da se to zgodi.
Če obstaja prava ljubezen , potem izniči ;moje; in na njegovo mesto uvede ;najino, naše;. ;Jaz; je vse manjši, midva oz. mi pa se povečuje. V trenutkih, kadar je jaz ločen, hrepeni po združevanju, pretapljanju, kar se takrat, ko tega ni bilo, ni počutil najbolje. Te trditve utegnejo povprečnemu človeku delovati zastrašujoče. Toliko se govori o potrebi vzdrževanja osebne samostojnosti in individualnosti. Ljubezen pa je glede tega, kot kaže, ravno nasprotje. Združuje nezdružljivo, ustvarja novo celoto iz ločenih delov. A za tolažbo tistim, ki se bojijo takega združevanja, pušča izkušnja ljubezni, čeprav se to zdi paradoksalno, dovolj prostora za polno samostojnost in individualnost.
Preberite tudi KAKO POMEMBNE SO V ŽIVLJENJU OSEBNE PRAVICE? in VENERINA GOVORICA ZA MOŠKE IN ŽENSKE