Ženska se želi uveljaviti, ne želi pa nikogar prizadeti; rada bi dosegla svoj cilj, ne mara pa nikogar povoziti, hoče biti kritična, pa noče nikogar očrniti.
Estimated reading time: 4 minute
Ženske so pridni spol. Prijazne, popustljive, skromne in velikodušne. To se od njih pričakuje, ustreza pa tudi podobi, ki jo vsaka ženska nosi v sebi. Pridnost naj bi bila ključ do uspeha, v resnici pa je ravno obratno. Danes ženske nočejo biti več samo pridne. Njihova podoba o sami sebi se je spremenila, toda v sodobni ženski tiči še vse polno nasprotij. Uveljavi se, pri tem pa ima pogosto slabo vest. Na zunaj je sicer mirna, v njej pa se bojuje dvoje čustev; po eni strani si tudi sodobna ženska želi, da bi jo imeli vsi radi, in si prizadeva, da bi vsem ustregla.
Po drugi strani pa ve, da se bo na ta način zapletla v celo vrsto odvisnosti.
Želi se uveljaviti, ne želi pa nikogar prizadeti; rada bi dosegla svoj cilj, ne mara pa nikogar povoziti, hoče biti kritična, pa noče nikogar očrniti, povedati hoče svoje mnenje in prepričati druge, ne želi pa jih manipulirati, rada bi bila samozavestna, ne da bi drugim vlivala strah. Toda ti skriti dvomi nekje privrejo na plan. Pokažejo se kot vzorec v drobnih odtenkih govorice telesa.
Ženske se zlahka vživijo v položaj drugih. Razumejo zakaj in kako, razumejo, da ima nekdo svoje mnenje.
Čutijo z njim. Zato jim je tudi težko uveljaviti svoje želje in ohraniti svoje mnenje. Bolj so nagnjene k strahovom in depresijam kot moški. Mislijo, da bi morale za enako priznanje več ustvariti kot moški in izkušnja jim to potrdi. Naprezajo se, da bi bile brezhibne, pridne, bolj pripravljene na popuščanje in bolj tovariške kot njihovi moški sodelavci, pri tem pa so njihovi dosežki dokaj skromni.
Dejansko dosežejo več kot njihovi moški sodelavci, vendar za to niso ustrezno nagrajene niti nimajo temu ustrezne spodbude. Celo same si ne priznajo svojih dosežkov. Opravijo veliko pripravljalnih del, pomagajo drugim in mislijo, da bodo tako zbrale pozitivne točke na svoji poti navzgor. Svojim moškim sodelavcem ali svojemu možu varujejo hrbet in ti se potem vržejo na delo, ki zagotavlja uspeh, pomočnice pa ostanejo ob strani.
Le ženske, ki uporabljajo spretnejšo strategijo, se povzpnejo do vrha.
Delati za druge je slaba strategija, prav tako slaba kot skromnost. Mnogo žensk skriva svoje dobre dosežke, ker se ne bi rade bahale. Čakajo, da jih bodo drugi odkrili, in če nihče ne prizna njihovih sposobnosti, postanejo v najboljšem primeru muhaste, verjetneje pa potrte, izčrpane ali odvisne od alkohola. Ženske ne zbujajo rade pozornosti, raje se do nerazpoznavnosti prilagodijo. Pri tem nasedejo zmoti, da bodo tako zakrinkale laže dosegle svoje cilje.
Samo da nas ne opazijo, je njihovo geslo.
Prizadevajo si, da bi ostale neopazne, pridne deklice, potem pa ne morejo razumeti, da jim za njihovo zadržanost ni nihče hvaležen. Ženske se morajo naučiti, da ne bodo samo na skrivaj pričakovale hvaležnosti, ampak zahtevale tudi protiuslugo. Žrtvujejo se in mislijo, da so jim drugi nekaj dolžni, kar jim bodo nekoč kasneje povrnili, to pa se ponavadi ne zgodi.
Ženske se morajo zavedati, da so lahko do nekoga prijazne, ne da bi za to kaj pričakovale, ker pač hočejo nekaj podariti. Lahko pa nekaj naredijo, ker pričakujejo hvaležnost, priznanje ali protiuslugo. Toda to zadnje je treba na glas povedati. Potem ima drugi pravico in priložnost, da uslugo odkloni, in oba vesta pri čem sta.
Preberite tudi HOROSKOP: POSLOVNO NAJBOLJ USPEŠNE ŽENSKE in ZAKAJ ŽENSKE RAZMIŠLJAJO DRUGAČE OD MOŠKIH?