Ali ste vedeli, da zanikanje čustev povzroča depresijo?
Predviden čas branja: 4 minute
Depresija, to je več stvari hkrati. Strogo vzeto ni čustvo, ima pa močno čustveno vsebino. To je bolj stanje, v katerem se zdi, kot da je normalna življenjska energija po čudežni poti iztekla iz človeka. Depresija niha od občutka rahle potrtosti do globokega samomorilskega obupa. Ne doživljajo jo samo ljudje poznajo jo tudi gospodarske situacije in vremenski sistemi. Morda je v tem ključ, da je depresija v določenem smislu naraven proces in del življenjskega kroga. To pa je pomembno, kajti to, kar mislimo in čutimo o njej, obarva naše doživljanje depresije.
Ljudje se zelo različno odzivajo na depresijo.
V njej lahko vidimo potencialno ustvarjalen obred prehoda, nadlogo, ki bi se je radi čimprej znebili, greh, bolezen, nekaj kar je treba preseči, ali pa neznosno uničujoče in žalostno breme. Nekdo lahko izkusi vse te odzive, in ugotovi, da se njegovi pogledi na depresijo spreminjajo iz ure v uro. Če hočemo, da postane znosna, je ključnega pomena, da najdemo edinstveni pomen, ki ga ima za nas. Pogost je kronično nizek občutek lastne vrednosti in zaostrena občutljivost za kakršnokoli kritiko, ki jo vzamemo kot napad nase. Ključna značilnost depresije je občutek brezupnosti, ki lahko meji na obup.
Z objektivnega stališča situacija depresivnega človeka po navadi sploh ni tako brezupna, kot se zdi njemu. Mnogi preživijo veliko hujše stvari, ne da bi postali depresivni. Bistvenega pomena je naš odnos do okoliščin. Ko ste z depresivnim človekom, vas morda najbolj razjezi tedaj, ko vas seznani s kako svojo težavo, ki jo je treba rešiti.
Kaj povzroči depresijo?
Temeljna izkušnja depresije je izguba moči, toda to se lahko zgodi na mnogo načinov. Depresija je včasih način obvladovanja prehodnega obdobja in je, dokler se čezmerno ne podaljša ali dokler ni posebno huda, dokaj zdrava oblika prilagajanja na novo realnost. Depresija lahko nastane tudi iz čustvenih vzrokov. Zanikanje in potlačitev nekaterih čustev, še posebno jeze, žalosti, zamere in strahu pogosto vodi v depresijo. Mnogi, ki ozdravijo po dolgotrajni depresiji, mora biti sposobnih, da občutijo potlačeno jezo in da spoznajo, da so, čeprav jezni, vedno dobri ljudje.
Večina ljudi z depresivnim temperamentom verjame, da je pomembno biti dober in ljubeč.
So perfekcionisti, ker čutijo da ne bi prenesli, če bi jih imeli za nemarne in jih kritizirali. Zdi se, da je depresija najpogostejša pri tistih, ki so postali občutljivi zanjo že zaradi izgub v zgodnjem otroštvu. Če so majhnega otroka ljubili brez pridržkov, verjame, da je vreden ljubezni, in si tako nabere zalogo samo odobravanja, ki jo lahko uporabi kasneje. Če govorimo psihološko, je to eden izmed najboljših branikov proti depresiji v kasnejšem življenju.
Za tiste, ki niso imeli te sreče, moramo najti nadomestne načine, da se zgradijo višji občutek lastne vrednosti. To je lahko ustvarjanje ljubečega razmerja med odraslimi ljudmi, ali služba, v kateri vaš prispevek visoko cenijo, ali pa ljubezen in tovarištvo prijateljev. Depresija je stanje, ki se pojavi pri dokaj razvitih osebnostih. Nekateri ljudje ga zaradi prikrajšanosti v otroštvu nikoli ne doživijo. Toda v njej ne smemo obtičati. Videti jo moramo kot stanje, skozi katero gremo, medtem pa odkrivamo njen pomen in sporočilo.