Da bi namere videli, najprej poglejmo kako najdejo pot do nas.
Estimated reading time: 4 minute
O namenih se pogovarjamo kot o nečem kar bomo storili ali ustvarili. Imamo namen. Postavimo si neko namero. Svoje življenje usmerjamo s svojimi namerami. To je vsesplošno mnenje, ki vodi do stališča Jaz sam ustvarjam svojo stvarnost;. Naše namere so nekaj kar zaznamo ali dojamemo. So različne možne stvarnosti, v katere bomo lahko vstopili v prihodnost. Da bi namere videl na ta način, najprej poglejmo kako najdejo pot do nas.
Vedenje temelji na neposredni izkušnji.
Ne morete vedeti kakšen je okus jagode, ne da bi vanjo ugriznili. Zato uporabljamo svoja čutila, da bi nekaj spoznali oziroma da bi pridobili vedenje o tem. Lahko bi tudi rekli, da svoja čutila uporabljamo, da bi pridobili izkušnjo nečesa kar že obstaja, a je še časovno in krajevno oddaljeno od nas. Namen ali namero izkusimo s svojimi čutili. S pomočjo razuma jo nato izrazimo z besedami, a besede do le opis tistega kar izkušamo, ne pa izkušnja sama. Ker namero ubesedimo, se zdi podobna drugim našim mislim, ki jih prav tako izražamo v besedni obliki.
Čeprav ubesedimo tako misli, ki se nanašajo na naše namere kot tudi misli, ki so posledica pogojnih odzivov, je izvor obeh vrst misli popolnoma različen.
Da bi to razumeli moramo podrobneje pogledati naših pet čutil in način kako namere čutimo ali zaznavamo. Ko se vam v glavi pojavi neka misel ali prikaže podoba, uporabljate tisti del svoje sposobnosti, da slišite ali vidite, ki je neodvisen od vaših fizičnih mehanizmov čutenja, povezanih z vašimi ušesi in očmi. Naše sposobnosti čutenja ali zaznavanja je naravna lastnost zavesti same po sebi in morda so naša fizična čutila le zunanji in najbolj očiten izraz te sposobnosti.
Torej lahko razlikujemo med našimi fizičnimi čutili in našimi subtilnimi čutili, prirojeno sposobnost videti, slišati, okusiti, otipati in vonjati s samo zavestjo. Že samo dejstvo, da slišimo misli in vidimo mentalne podobe v svojem umu je dovolj, da nam postane jasno, da so subtilna čutila naraven del vsakega od nas.
Vsi lahko slišimo misli v svojem umu. Inn to ves čas tudi počnemo.
Za tiste, ki morda mislijo, da je naše telo in naša sposobnost razmišljanja posledica kemičnih reakcij, ki potekajo v našem telesu in ga ustvarjajo ali da je medsebojno kemično delovanje v naših možganih odgovorno za porajanje naših misli, utegne izgledati kot da razmišljamo nazaj, če rečemo, da je zavest prvotna in da nek stranski proizvod dejstva, da imamo fizično telo.
A vse snovno je sestavljeno iz energije, ne pa obratno.
In na enak način je energija pravzaprav samo izraz zavesti, ne pa obratno. Ni pomembno, če se s temi zamislimi strinjate, saj so samo ena od razlag za to, kako se je mogoče spominjati prihodnosti. Naša fizična čutila so omejena, saj zaznavajo le tisto, kar se nahaja v naši neposredni okolici. Vidimo in slišimo lahko le do določene razdalje.
Enako velja za druge čute okus, voh in dotik. Čeprav se tega ne zavedamo, imajo vsa naša čutila svoje subtilne dvojnike, tako si lahko predstavljamo okus. Naša čutila so naravna lastnost same zavesti. In ta čutila niso omejena na zaznavanje stvari v naši neposredni bližini, niti na zaznavanje stvari v času in kraju kjer se nahajamo.
Preberite tudi VIR OSEBNE ENERGIJE in STE SPOSOBNI POSTAVITI MEJE?