Stanje, tik pred čustvenim izbruhom
Estimated reading time: 4 minute
V stadiju pred čustvenim izbruhom se začnejo sproščati biokemične snovi, na primer adrenalin, in v tem času je še nekaj manevrskega prostora, da prisluhnete signalom, ki jih oddaja telo, da bi se učinkovito pripravilo na boj, beg in predajo. V tem stanju je samozavedanje kritičnega pomena, kajti to je tisto, kar vam omogoča razumeti, kaj nam sporoča telo. Če razumete sporočila, pridobite dragocen čas, da preprečite, da bi biokemična juha postala pregosta.
V tistem trenutku lahko uporabite različne strategije, s katerimi razpršite morebitni čustveni izbruh. Vizualizirajte si možni izid.
Uporabite humor. Globoko dihajte s prepono, ki vas bo pomirilo. Videti je dobro, kajne? Edina težava je, da imate v takih situacijah običajno opravka z drugimi osebami, ki imajo prav tako super senzitivne možgane, ki zaznavajo grožnje. Tudi oni imajo svoje potrebe in motivacije ali so morda, povedano čisto preprosto vstali z levo nogo. Kaj boste naredili? V možganih so se prebudila čustva dveh ljudi vas in vašega napadalca. Oba se bosta instinktivno odzvala z bojem, begom ali predajo.
Tem nagonom se je skoraj nemogoče izogniti.

Tako rekoč prirojeno nam je, da se odzivamo na tak način in se ubranimo groženj. Odzvali se boste obrambno in padli nazaj, se umaknili, ušli ali navzven ostali pasivni. Skoraj prepričani ste lahko, da se bo, odvisno od vašega odziva, napadalec prav tako odzval in položaj se lahko poslabša. Ti odzivi so primeri inteligence naših čustev sledi nekakšna čustvena logika in odločitve se sprejemajo z malo ali nič kognitivnega razmišljanja.
Težava je v tem, da ima malo posameznikov razvito visoko stopnjo tega vidika inteligence. Pomislite kolikokrat se vam je zgodilo. Da delujete mirno, toda drugi se odzovejo, kot bi jih vi napadli. Eden od vzrokov za tak odziv tiči v drugem preživitvenem mehanizmu, ki je globoko v delu možganov, ki se imenuje limbični sistem.
Ne odzovemo se samo, da bi se zaščitili, kadar smo napadeni, ampak smo močno občutljivi tudi za morebitne grožnje.

Limbični sistem v možganih pravzaprav poišče čustva v drugih, ki nakazujejo nevarnost je kot ;radar za nevarnost; Radar za nevarnost išče morebitna sovražna čustva, kot so jeza, razočaranje, strah in razdražljivost. Zlasti razdražljivost je v današnjem stresnem svetu pogosta naši možgani nas nenehno pripravljajo na bitko. Medtem ko govorite in se sebe ne zavedate zavestno, vaš limbični sistem v možganih deluje kot radar za nevarnost in preiskuje vse, kar vas obdaja.
Recimo, da skušate delovati mirno, toda v notranjosti so vaša čustva prizadeta.
Ne zaradi sogovornika, ampak zaradi nečesa, kar ste malo prej slišali ali prebrali. Radar za nevarnost deluje med drugimi tako, da odčitava obrazne izraze in ton glasu. Zato pravimo, da bi vaše besede zvenele popolnoma nedolžno, če jih sogovorniku ne bi izrekli vi, v tistem času in na tak način. Dokazano je, da ljudje razodevajo neverjetno število obraznih izrazov z mikro izrezi, ki nenehno švigajo prek obraza in telesa. Na splošno lahko ugotovimo, ali je nekdo razburjen, jezen, vznemirjen ali skuša nekaj prikriti.
Ne moremo pa zanesljivo ugotoviti, ali so ta čustva usmerjena na nas. Vsekakor je v medsebojnem delovanju veliko prostora za prikrita čustva in poskuse vplivanja na posameznikovo mišljenje. Tej mešanici bi lahko dodali še dejstvo, da v sebi nosimo vsak svojo različico resničnosti določenega trenutka.
Preberite tudi UTRJEVANJE ČUSTVENE INTIMNOSTI in ČUSTVENA IN RAZUMSKA INTELIGENCA
