Ljudje neprestano hrepenimo po varnosti, naj si to priznamo ali ne.
Estimated reading time: 4 minute
Vsak človek neprestano išče varnost in notranjo oporo, a le redki ju najdejo. Vzrok je v tem, da večina ljudi išče varnost v zavetju drugih in ne v sebi samem. Najti varnost v sebi samem pomeni imeti zamisel, s pomočjo katere preverjamo in vrednotimo vse dnevne dogodke. Ta zamisel je merilo naših odločitev, s pomočjo katerega presojamo, kaj koristi izpolnitvi naših želja, čemu pa se moramo odpovedati, da bi dosegli cilj. Najvažnejše točke po katerih naj bi se ravnali, da bi našli osebni koncept so: Ugotovi kaj bi rad. Ugotovi, za kaj si sposoben.
Uskladi želje in sposobnost z realnostjo. Odloči se, čemu se moraš odpovedati, da bi dosegel tisto, kar bi rad dosegel.
Ljudje neprestano hrepenimo po varnosti, naj si to priznamo ali ne. Vsi neumorno iščemo v svojem življenju kaj, na kar bi se lahko oprli. Tak rešilni jopič, ki nam zagotavlja tako zaželeno varnost, je lahko drug človek. Mnogim zadošča že uniforma. Sistem, ki v njem živimo, ima pripravljene številne take rešilne jopiče, ki se jih ljudje oprijemljejo kot brodolomci na odprtem morju.
Tukaj je le nekaj teh navideznih rešitev, h katerim se zatekamo pred nevarnostmi življenja, v strahu, da jim ne bomo kos.

Sklicujemo se na avtoriteto, za katero skrivamo svoje slabosti. Prilagajamo se veljavnim merilom lepote in mode, da bi na ta način vsaj navzven prikrili svojo negotovost. Poskrbimo si kak cenjen statusni simbol, ki predstavlja tisto, česar v resnici nimamo. Uporabljamo moč v odnosu do šibkejših in s tem prikrivamo nesposobnost, da bi si njihovo spoštovanje pridobili na drug način.
Prav neverjetno je, kaj vse so ljudje pripravljeni žrtvovati, da bi si zagotovili vsaj delček takega rešilnega pasu. Pripravljeni so žrtvovati večji del svoje osebne svobode. Prostovoljno se podrejajo splošnim pravilom vedenja. Odpovedo se uresničenju svojih želja, čeprav ni šele tako življenje bilo vredno živeti. Človek, ki tako ravna, si zapravi možnost, da bi se v življenju razvil v tisto, kar v resnici je.
Kot lahko vidite, u ne gre za lepo zveneče in visokoleteče pojme kot sta svoboda in varnost, o katerih toliko govorijo.

Govorijo, o osvoboditvi celih narodov in skupin, o varnosti, ki jo obljublja država ali ki jo mi prilikujemo od nje. Gre predvsem za nesvobodo, v katero se poda vsak sam, in tako plačuje ceno za prav malo navidezne varnosti pri obvladovanju svojih vsakdanjih problemov. Gre za omejevanje naših osebni razvojnih možnosti, omejevanje, ki smo ga tak rekoč rade volje pripravljeni trpeti za nekaj več denarja ali ugleda.
Kratkotrajno zmagoslavje, ki ga doživimo, kadar nam drugi posvečajo pozornost, nam zadošča kot nadomestek resnično trajne varnosti.
Vsakdo med nami lahko vsak dan doživi, kako delujejo ta razmerja. Ko se soočimo z realnostjo svojega lastnega življenja, se neizprosno preveri, kako močna je osnova, iz katere črpamo gotovost za vsakdanje ravnanje.
Tedaj lahko ugotovimo pod pogojem, da si upamo trezno premisliti nekaj razmerij v kolikšni meri samo hlinimo gotovost in kakšno ceno plačujemo za to. Naše družabno okolje je navsezadnje prav specializirano za to, da nam preprečuje, da bi našli resnično gotovost v nas samih. To je povsem razumljivo, kajti, človek je ravno tako vodljiv, ker se počuti negotovega.
Preberite tudi STE SPOSOBNI BITI ODGOVORNI? in KAKO POMEMBNO JE, DA SE DRUŽITE?
