Kako pomembno je, da sprejmemo določene faktorje, ko prehajamo v obdobje odraslosti?
Predviden čas branja: 3 minute
Postati odrasel pomeni biti sposoben odločati sam zase in biti odgovoren za svoje odločitve tako pred samim seboj kot pred družbo. Ko se osamosvojimo, se sicer osvobodimo omejite, ko so nam jih postavljali starši, obenem pa se poruši varno obzidje, s katerim so nas obdajali. Sprejeti moramo oba vidika in pustiti odprt prostor za osebni razvoj, najti pravo razmerje med družbenimi pritiski in osebnimi odločitvami ter paziti, da ne obtičimo v nekakšni podaljšani adolescenci.
Odraslost po eni plati določajo zunanja merila, kamor sodijo biološki, sociološki, ekonomski, kulturni in pravni kriteriji, po drugi pa gre za osebni občutek, ki ga vsakdo definira na sebi lasten način.
Samo zunanji kriteriji iz osebe ne naredijo odraslega človeka, potrebno je, da se sam počuti tako. Prehod v obdobje odraslosti se največkrat zgodi zelo preprosto. Prehod iz otroštva, ko smo ekonomsko in čustveno popolnoma odvisni od staršev, v obdobje mladostništva poteka na različnih ravneh hkrati.
Odraslost, ki obsega največji del našega življenja, s kaže kot nenehno nihanje med mogočim in našimi sanjami.
S tega stališča je videti, da se adolescent in odrasel človek medsebojno izključujeta, obstoj enega torej nujno pomeni smrt drugega. V resnici pa gre za vprašanje prave mere in fine prepletenosti med sanjami, ki so v temelju hotenja, ki ustvarjajo želje in ohranjajo hrepenenje, na eni strani ter realnostjo in njenimi pritiski na drugi. Če hočemo, da bo prehod v odraslost uspešen, moramo pustiti prosto pot igri, ki se odvija med sanjami in resničnostjo.
Odrasel človek je žongler, ki vešče obvladuje subtilno alkimijo med vzgibi, ki privrejo na površino in omajejo temelje vsega, kar smo v življenju dosegli. Za svoje preživetje in preživetje tistih, ki jih ima na skrbi, mora nenehno iskati pravo ravnovesje ne pomeni negibnosti, temveč napetost, ki človeka lahko utruja oziroma izčrpava.
Dobo odraslosti sestavljata dve bistveni in po intenzivnosti različni obdobji.
Prvo je obdobje intenzivnega udejstvovanja, ustvarjanja in razvijanja na družinskem, poslovnem ter družbenem področju. To je tudi čas največjega razcveta spolnega življenja. Ko se odrasel človek poslovi od adolescence obdobja, ko oblikuje lastno osebnost in stališča in je zato osredotočen predvsem na samega sebe, se odpre drugemu, sposoben ga je videti in sprejeti kot drugačnega od sebe. Spolnost pripomore k intimnosti med njima, zavezništvo, ki se iz tega poraja pa predstavlja medsebojno oporo. Starši so moralno in pravno odgovorni za telesni, duševni in socialni razvoj svojih otrok in jim morajo zato dopustiti, da odrastejo.
Ko intenzivnost njihove skrbi za otroke popusti, se jim v življenju odpre nov prostor, ki ga bodo morali zapolniti na drugačen način.
To je čas, ko na prvo mesto ponovno stopi sam par, ko lahko na različne načine popestrimo svoje družabno življenje in najdemo nov smisel v življenju, ki se bo odslej odvijalo predvsem okrog nas samih. Odrasel človek poskuša ohraniti obstoj vsakega izmed vidikov in preprečuje izbris in uničenje katerega izmed njih.
To notranje doživljanje je skoraj, neopazno, poteka preprosto in samodejno kot dihanje. To gibanje pa se odraža tudi navzven skozi komunikacijo z drugimi, skozi neko mehkost v odnosih, skozi čustveno umirjenost. Če temu ni tako, lahko sodimo, da človek ni še povsem odrasel.
Prehod v dobo odraslosti najlažje sprejmejo rojeni v znamenju bika in kozoroga.