Osebna rast: tveganje soočanja z različnimi, nasprotujočimi mnenji

Predviden čas branja: 3 minutes

Zadnje in tudi največje tveganje v ljubezni je uporabljanje moči in ponižnosti. Najpogostejši primer tega je ljubeče soočanje z različnimi mnenji. Kadarkoli se soočamo z mnenjem nekoga drugega, mu govorimo nimaš prav, jaz imam prav. Starši, zakonci in ljudje v različnih drugih vlogah počnejo to vsak dan, delijo kritike levo in desno, in dobesedno ustrelijo s tako kritiko brez razmisleka. Večina takih kritik in soočanj, ki jih izrečejo nagonsko in v jezi ali vznemirjenosti, še povečuje zmedo, namesto da bi povečevala človeško omiko.

Osebna rast: tveganje soočanja z različnimi, nasprotujočimi mnenji

Človek, ki resnično ljubi, težko deli kritiko ali različna mnenja. Zanj sta kritika in soočanje odsev ošabnosti in oblastnosti. Če se soočimo z mnenjem človeka, ki ga ljubimo, se postavimo v položaj moralne in intelektualne vzvišenosti nad njim. Vendar pa prava ljubezen priznava in spoštuje edinstveno individualnost in ločeno istovetost drugega človeka.

Resničnost življenja

Resnično ljubeči človek bo spoštoval posebnosti in različnost svojega ljubega in bo zavračal tisto pozo JAZ IMAM PRAV, TI SE MOTIŠ, JAZ VEM BOLJE KOT TI, KAJ JE ZATE DOBRO. Vendar pa je resničnost življenja takšna, da lahko v nekem času nekdo res ve, kaj je bolje za drugega. Morda ima v resnici več znanja in modrosti, vsaj kar zadeva stvar, o kateri je govora. V takih okoliščinah mora modrejši med obema, že zaradi ljubeče skrbi za duhovno rast drugega, tega soočiti s problemom.

Osebna rast: tveganje soočanja z različnimi, nasprotujočimi mnenji

Ljubeči človek je torej pogosto v precepu, ujet med spoštovanjem lastne življenjske poti človeka, ki ga ljubi, in vodenjem tega človeka, kadar se zdi, da ta njegov človek vodenje potrebuje. Zadrego se da rešiti le z zelo skrbnim preiskovanjem samega sebe, v katerem tisti, ki ljubi, natančno pregleda vrednost svoje modrosti in vse motive, ki se skrivajo za potrebo po vodenju drugega.

Enako velja za prijateljstvo. Navadno menimo, da mora biti prijateljstvo odnos brez konfliktov, nekakšen sporazum, v katerem prijatelja drug drugega božata in gladita in ki sloni le na medsebojni izmenjavi uslug in pohval.

Soočanje ali kritiziranje je oblika izkazovanja moči in vodenja. Ko kažemo moč, poskušamo vplivati na potek dogajanja, pa naj bo to zavestno ali izvenzavestno.

Ko nekoga kritiziramo, počnemo to zato, ker hočemo spremeniti potek njegovega življenja. Jasno je, da so še drugi , tudi boljši načini, kako vplivati na potek dogodkov, na primer z lastnim vzorom, sugestijo, s prispodobo, ustvarjanjem izkušenj.

Osebna rast: tveganje soočanja z različnimi, nasprotujočimi mnenji

Ljubeči starši si morajo priti na jasno, kakšne so njihove vrednote, preden lahko rečejo, da vedo, kaj je dobro za njihove otroke. Ko so si glede tega na jasnem, morajo pomisliti tudi, kakšen je otrokov značaj in kakšne so njegove sposobnosti. Šele potem se lahko odločijo, ali bo za njihovega otroka boljše soočanje ali nagrajevanje.

Če soočate nekoga, ki sam ni sposoben tega soočanja, je to v najboljšem primeru izguba časa, lahko pa ima celo negativne učinke. Če želimo, da nas slišijo. Moramo govoriti v jeziku, ki ga poslušalec razume in na ravni, na kateri je poslušalec sposoben delovati. Če hočemo ljubiti, moramo razširiti meje svojega jaza in prilagoditi komunikacijo sposobnostim človeka, ki ga ljubimo in spoštujemo.