Starši ljubljene osebe so lahko čudoviti, lahko pa so tudi strupeni
Estimated reading time: 4 minute
Preden sprejmete odločitev o poroki, ponavadi že veliko veste o svojem partnerju in ste že marsikaj slišali o njegovih družinskih članih ali se celo srečali z njegovo družino, z vsemi njenimi svetniki, s tistimi, ki dušijo. Ko se zdaj, s slepečo jasnostjo zapoznelega spoznanja, ozirate nazaj, se najbrž lahko spomnite prvih namigov, ki so nakazovali na težave s partnerjevima staršema. Za nekatere je to hladen sprejem ali občutek napetosti, za katerega izgleda, da ne bo nikoli izginil.
Za druge je napoved dogodkov, ki bodo sledili, preblisk ob osornih telefonskih pogovorih in ostrih pripombah.
Če se neprijetni trenutki razpršijo in ne pomenijo trajnih vzorcev obnašanja, potem ni večjega problema. Če pa ni tako, razkrivajoči trenutek ali dogodek najavlja začetek težav, ki si ga lahko v glavi zavrtite kot v filmu. Zakaj tako pogosto dopustimo, da minejo meseci in leta, preden se zavemo, da imamo probleme s partnerjevimi starši, in preden nehamo čakati, da bodo izginili sami od sebe?
Zato, ker se oprijemamo obsežne zbirke pomirjujočih puhlosti o tem, kako je najboljše ravnati s svojimi taščami in tasti.
Ta prepričanja so ujeta v kolektivni sistem prepričanj in se pogosto pojavljajo v nasvetih dobronamernih prijateljev in sorodnikov. To so prve stvari, ki si jih govorimo, ko se prestrašeni zavemo, da partnerjevi starši niso naši zavezniki. Ta prepričanja imenujemo miti o partnerjevih starših, saj gre v večini primerov zgolj za razmišljanje o želenih stvareh, brez podlage o realnem življenju. Vendar so tako tolažeča, da se jih oprijemamo, dokler niso oguljena kakor stara odeja.
POTREBNI SO TRIJE
Obvladovanje problemov s partnerjevima staršema je še posebej težavno zaradi dejstva, da so del tridelnega sistema, trikotnika. Takih problemov zagotovo ne bi imeli, če bi se poročili v družino srečnih, obzirnih judi, ki bi svoja življenja živeli polno in bi bili širokosrčni. Res pa je tudi, da boste najbrž lahko uspešno razrešili tudi nesoglasja z najhujšimi taščami in tasti, če se bo vaš partner pripravljen postaviti za vas in bo vaše dobro počutje postavil pred želje svojih staršev.
Gorečnost, da bi ugajali in želja po sprejetju v novo družino je naravna in razumljiva, vendar le do neke mere.
Ko pa se zaradi tega začnete vesti samouničujoče, postane del vašega prispevka k problemom, in to ne glede na to, kako se partnerjevi starši obnašajo do vas. V zakon stopimo oblikovani s svojo čustveno preteklostjo. Nobenega dvoma ni, da bodo partnerjeve izkušnje v njegovi ali njeni primarni družini določale, kako aktiven ali zaščitniški bo do vas, ko se bodo pojavile težave z njegovimi starši.
Vaša samopodoba in samozavest pa bosta igrali pomembno vlogo pri tem, kako se boste odzvali na taščino oziroma tastovo, obnašanje in kako dolgo boste dovolili, da bo takšno obnašanje pri vas uspelo.
Partnerjevi starši se morajo do vas obnašati vljudno in spoštljivo. To je najmanj in glede tega ni pogajanja. Strupeni partnerjevi starši, ki jih bomo srečali, dosledno kršijo to temeljno pravilo. Njihov odpor in njihovo nelagodje se jasno izražata kot prezir do vas in vašega partnerja.
Čeprav je njihovo vmešavanje v vaše življenje prikrito in je njihova agresija pasivna, so prestopili mejo ko so začeli s svojim vedenjem spodkopavati partnerjevo lojalnost do vas. Niste edini, ki se počuti, tako kot se počutite vi, in zagotovo niste edini, ki se mu je zgodilo to, kar se je zgodilo vam. S pomočjo raziskovanja boste prišli do neverjetne jasnosti, ki pa je odločilna za korak proti spremembam, ki vas čakajo.
Preberite tudi SPADATE MED ŽENSKE, KI ZNAJO S SVOJIMI TAŠČAMI IN TASTI? in KLARINA TAŠČA SE VTIKA V IZBIRO POKLICNE POTI VNUKINJE