Prehranjevalne navade, slabe in dobre
Prehranjevalne navade – Hrana prinaša človeku prvo izkušnjo ugodja v življenju. Prijeten občutek zadovoljstva, ki je povezan s hranjenjem, mu vsaj začasno prežene vsa druga neugodja, ga potolaži, pomiri in sprosti.
Dejstvo je, da se nezdravo prehranjujemo.
Naša prehrana ima po sestavi, načinu priprave hrane in ritmu prehranjevanja značilnosti nezdrave prehrane, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih bolezni. Jemo kalorično prebogato hrano, zato je več kot polovica Slovencev prekomerno prehranjenih ali predebelih.
Pojem prehranjevalna navada pomeni, kakšen je način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe kot celote.
V življenjskih obdobjih je pomen hrane vključen v vrednostni sistem, značilen za določeno življenjsko obdobje. Tako je v otroštvu hrana povezana predvsem s pojmom sprejetosti, varnosti in ugodja. V najstniškem obdobju se vprašanje hrane poveže s simboliko odraščanja. Mladostniku je hrana zagotovilo rasti in zorenja. Pri odraslih je lahko pomen hrane povezan tudi z njihovim doživljanjem lastne zmožnosti in odgovornosti.
Kakovost hrane se s starostjo spreminja. Otroci imajo bolj redno prehrano. Z vstopom v srednjo šolo in na fakulteto pa se prehrana poslabša, saj začnejo izpuščati obroke, pretežno se prehranjujejo s sendviči, prigrizki, hitro hrano, ter gaziranimi pijačami. Starejši, upokojenci pa po večini živijo sami in imajo zaradi izgube apetita, raznih bolezni in socialnih okoliščin neredno prehrano.
Ženske, po večini zaradi vpliva medijev in zavedanja o zdravju in lepoti bolj upoštevajo prehranske nasvete, ter si na ta način izboljšajo prehrano. Več je tudi ženskih revij, kjer so rubrike z prehranskimi nasveti. Višja stopnja izobrazbe glave družine vpliva na porabo denarja za hrano. Višja kot je, več denarja je nekdo pripravljen odšteti za zdravo hrano.
Ti ljudje večinoma posegajo po bolj kvalitetnih izdelkih, saj so seznanjeni s tem, kako način prehranjevanja vpliva tudi na zdravje. Višji so dohodki, več denarja se porabi za bolj kvalitetno hrano. Tudi izbira hrane je bolj pestra.
Pomemben dejavnik pri odločanju izbire hrane je tudi fizični dejavnik, ki v prvi vrsti opisuje razmerje med krajem bivanja.
Ali je to na vasi, nekje na podeželju, kjer je prva trgovina lahko uro hoda daleč ali pa je to v mestu, kjer nas čaka trgovina za vsakim vogalom. Prav tako ima velik vpliv kapaciteta trgovine, kjer izbiramo med velikimi supermarketi, ki nam ponujajo še in še več in malimi trgovinicami z najnujnejšimi živili.
Z vseh koncev nas zasipavajo z različnimi informacijami. Mediji vedno bolj vdirajo v naše domove in osebna življenja. Televizija, radio, časopisi, revije, internet, reklamni letaki,.. Težko se jim je izogniti.
Najbolj agresivna in učinkovita od vseh pa je prav televizija, ki med prekinitvami programov reklamira po večini le izdelke z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev.
Zasvojenost je škodljivo vedenje, ki ga ljudje ponavljajo, čeprav ni dobro za njihovo zdravje.
Zato tudi zbolijo, trpijo in uničujejo odnose z bližnjimi. To je bolezen, ki prizadene človekovo telo, duševnost, odnose z ljudmi in sposobnost za produktivno življenje. Je kronična bolezen in potrebuje več let, da se razvijejo vsi njeni značilni znaki. Na nastanek, trajanje in razvoj vplivajo številni dejavniki. Nekateri posamezniki so bolj nagnjeni k temu, da bi postali zasvojeni, nekateri manj.
Čas je, da začnemo obvladovati svoje prehranjevalne navade, saj nam bo telo zelo hvaležno, naše počutje pa se bo bistveno izboljšalo. Dobro pa bi bilo, da smo bolj pozorni tudi na prehrano svojih otrok, da lahko pravi čas ukrepamo, če se znajdejo v težavah.
S.V. univ.dipl.inž.živil.tehnol.