Anjine temperamentne energije 2. del

Barcel(ona) – sLOVEnka
ONA * sLOVEnka*

Pogumna ovnica Anja Bohinc Bojetú, nam poroča o svojem delovanju v Barceloni. Veliko zanimivega, povezanega z osebno rastjo, razigranim dogajanjem. Vsekakor so njene objave odlična priložnost, da okusite energijo Španije in se morda tudi sami podate v raziskovanje z Anjo, s katero boste zagotovo doživeli pravo pustolovščino.

Mirno nedeljsko dopoldne je in za spremembo terasa ni obsijana s soncem, je pa z glasbo Andre Rieu-ja ter vonjem sveže lavande in rožmarina, ki ju skrbno gojim in sta moj stik s spomini na Dalmacjio, še posebej Hvar.

V tak zanimiv in zgovoren mir je zavita Barcelona.

Na ni strani terase zrem v širino morja, vonjam ga ter vidim, kako žarki vseeno uspejo pronicati skozi goste oblake nad popolnoma prazno gladino, brez navtičnega turizma, brez vala, popolna bonaca, mir.

O vsej svoji aktivnosti vsakdana mi ti trenutki pomenijo neskončno veliko, ko se zazrem vase, se vprašam kako sem in že iz navade nasmehnem.

Stopim na drugo stran terase in zrem v Tibidabo, v megalomansko čudovito in nadvse zanimivo v arhitekturi, cerkev. Nisem zares v pravem pomenu verna ene vere, verjamem pa, da vesolje govori v jeziku frekvenc, energij in ta cerkev me vedno znova spomni na mogočnost le teh.

V prejšnjem tednu se je “odprlo nebo”, kot pravimo, Rosh Hashana je židovsko novo leto, ki se je zaključilo iz tega torka na sredo. Ali pa bolje rečeno začne. To je poseben čas, introspekcije in načeloma po konstelaciji čas, ko da vesolje sodbo. Sama navadno čutim ta čas, ki si ga vedno vzamem zelo zase, veliko sem sama s seboj, v naravi, jogiram, razmišljam,  se pogovorim z vsemi s katerimi čutim, da bi bilo dobro, vsem jasno povem kaj do njih čutim, v kolikor mi nekaj leži na srcu, si vzamem čas in pogum ter poskušam razrešit. Sicer tovrstna skrb do lasnega miru šteje v mojem svetu za srčno in mentalno splošno higieno, a v tem času navadno čutim še bolj.

Danes, 10.10. obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja.

Dan, ki ozavešča ter spodbuja pozornost ljudi na duševne bolezni in njihove glavne učinke na življenje ljudi po vsem svetu. V nekaterih državah je današnji dan del Tedna duševnega zdravja, ter sem v kombinaciji novega leta ter današnjega dneva namenoma izbrskala najgloblje svoje travme, bolečine in brazgotine ter preverila kje in kaj potrebuje celjenje. Kako lahko svoje življenje izboljšam s spoštovanjem do svojega tempa čustvenega celjenja in kaj zares lahko storim, počnem drugače. Zavedam se svojega čustvenega vzorca, ki se mi je globoko zasidral v način dojemanja sveta in predvsem ljubezni.

 

Življenje me je popeljalo k najboljšim učiteljem ter bližje k sebi.

Tedensko učim jogo na strehi hostla v samem osrčju centra Barcelone. Ko sem iskala kje bi si našla bazo pol leta nazaj, sem se zaljubila v arhitekturo stavbe 17. Stoletja, ki je pod spomeniškim varstvom ter je zaradi tega ostala v prvotnem stanju, v intaktnem ohranjenem stanju ter skrbno dodelana za potrebe posla. Čarobna je. V drugem nadstropju se bohoti soba s stekleno steno barvastega stekla tistega časa v polkrogu ter z izhodom na “pequenita terracita” kar v simpatični španščini pomeni mala terasica.

Nadaljevanje dogodivščine v Španiji…

Španski jezik mi je bil vedo ljub, zaradi mojih korenin, zaradi načina izražanja, a moram priznat, da ga podrobneje spoznavam šele sedaj, ko živim tu. Za vsako besedo in glagol, še posebej čustvo, imajo španci vsaj 5 izrazov. In zelo radi so veličastni, nežni, ljubeči, veliko čutijo in govorijo predvsem iz tega aspekta, ter posledično živijo občutke.

Španci so izjemno zanimivi, drugačni od slovenskega naroda.

Katalonci so zadržani, težko je prit do njih, a vidim, kako je to odraz dolge in trdne zgodovine naroda v kraljevem vladanju, s sicer krvavo zgodovino, ki jih je postavila v vlogo enih največjih narodov kolonizacije sveta in posledično do nacionalne samozavesti, ki se odraža v načinu percepcije človeka samega v vsakdanu.

Ponosni so na svojo zgodovino, državo, lokalno ali celotno, spoštljivi do svoje kulturne dediščine in jo ohranjajo s precizno širino, ki zato ohranja mesta intaktna v arhitekturi skozi vsa ta stoletja in tisočletje-a. Sprehod skozi mesto ali državo postreže z nič koliko cerkvami, hišami in stavbami datiranih iz srednjega veka, prej in po tem. Mene vsa zgodovina vedno znova prevzame.

Koliko ljudi se je sprehajalo po teh sobanah, kasne zgodbe so živeli, kašne romance, prevare in ljubezni so se dogajale med temi stenami, so tu plesali, pisali ali se ljubili?

In točno to nameravam početi danes z dnevom. Ljubila se bom z njim. Z vsakim trenutkom posebej. Skočim pod tuš, oblečem novo po špansko rdeče krilo in že sem na poti v studio, kjer me čaka cel dan snemanja, ter kasneje v večeru učim jogo. Oh, kako čudovito je to življenje, kaj ne?

Če vas mika Španija in njene lepote, se povežite z Anjo Bohinc Bojetú.