Soglasje je osnova ljubezenskega skladnega odnosa
Predviden čas branja: 4 minute
Kaj je ljubezen? Je to le čustvo, posebna oblika vedenja, nagon, poželenje? Pojem ljubezni je sprva zmedena igra, dokler ga njeni udeleženci različno razumejo. Vsa pojasnila ostajajo nepopolna, ker ni enotne opredelitve. Seveda obstajajo pravila igre, ki so splošno veljavna in samoumevna. Če ni tako, potem ni ljubezni. Če poskušamo opredeliti pojem ljubezni, najprej ugotavljamo, da je ljubezen samo beseda.
Ljubezen je pojem, ki ga sami določamo.
Žal ga vedno znova uporabljamo za stvari, ki nimajo z njo ničesar skupnega. Ljubezen postaja resnična samo s tem, kar sami vnašamo vanjo. Beseda ljubezen oživi samo z našim vedenjem. Zahteva našo prizadevnost in zavzetost mora zajeti vse oblike v katerih se lahko uresničuje komunikacija, naklonjenost, odklonitev, sovraštvo, hrepenenje po partnerju, teženje po zaščiti, želja po darovanju, stiku, varnosti, in navsezadnje tudi prvinsko čustvo spolnega nagona, s svojim poželenjem in naslado.
Poti ljubezni niso lahke.
Vanjo moramo verjeti, tudi kadar nem je težko ali imamo občutek, da nas duši. Ljubezen nam prinaša tako občutje najvišje radosti kot tudi popolne izgubljenosti. Pripravljeni moramo biti, da se ji predamo. Omogoča razvoj, a nam vendarle postavlja meje. Kdor v ljubezni išče le mir egocentričnost, bo nujno razočaran. Z njo moramo ravnati pazljivo, saj je v nenehni nevarnosti. Ljubezen tudi ne dopušča posedovanja. Nikoli ne bo dajala občutja, da smo nekaj dokončno pridobili. Prava ljubezen se pokaže tudi v odpovedovanju.
Ljubezen ni usmerjena v določen cilj, zadošča sama sebi.
Ljubezen mora biti iskrena…
Ljubezen je brezpogojna potreba po intenzivnem stiku.
Če ji prisluhnemo, nam sama pokaže pot. Vedeti moramo, da nas ljubezen in partnerstvo ne smeta zvezati. Puščati nam morata dovolj prostora . Ljubezen in skupnost lahko tedaj primerjamo z violinskimi strunami. Vsaka zveni zase, toda šele harmonično sozvočje vseh omogoči glasbo. V skupnosti se moramo medsebojno podpirati, kot to počnejo stebri templja, vsak zase nosi svoj delež bremena, izpolnjen z zavestjo, da je nepogrešljiv.
Pogumno in jasno spregovorimo o zadevah intimnega življenja in spolnosti ter razvijamo sodelovanje, ki prinaša obojestransko zadovoljstvo.
Ne smemo pa dovoliti, da postane spolnost samo zadovoljevanje bioloških potreb. Partner se bo v takšnih trenutkih vedno počutil zavrnjen in ponižan. Pokažimo mu, da je poželenje skladno zlitje ljubečih duš in morda izraz naše nezmožnosti, da bi svoja čustva izražali z besedami.
Stanje zaljubljenosti seveda vodi tudi v čutno predanost drugemu.
Telesna ljubezen v nobenem primeru ne sme postati stvar medsebojnega izkoriščanja. Vemo, da poželenje sprožijo hormonski procesi. Toda biološki procesi lahko vodijo v srečo, zadovoljstvo in dobro počutje. Zato izkoristimo spodbude, ki ih daje poželjivo čustvo do drugega, in bodimo hvaležni. Ni boljšega krepila, kot je telesna ljubezen in ljubezen.
V partnerskem odnosu bodimo odprti in si povejmo vse.
Ne govorimo le o svojem delu, pripovedujmo tudi o svojih mislih, željah in strahovih. Ne bojimo se govoriti o stvareh, čeprav vemo, da ima partner o njih drugačno mnenje. Ne bojmo se kriz, kajti če poznamo svojega partnerja, vemo, da jih bomo premagovali skupaj. Mislimo na to, da sta razumevanje in strpnost najpomembnejša, tudi v primeru, ko ne najdemo soglasja.
Ne pozabimo, da je notranje soglasje , kljub različnim mnenjem, osnova skladnega odnosa. Ljubezen in partnerstvo nista stanji, v katerih vsak poskuša ostati zmagovalec. Tudi drugemu pustimo zmagovati, da bi lahko skupaj proslavljali zmago.
Za skladen partnerski odnos so potrebni faktorji zaupanje, spoštovanje in iskrenost.
V partnerskih odnosih se znajo iskreno pogovoriti rojeni v znamenju bika, tehtnice in kozoroga.