Otroštvo je zagotovo najlepši čas
Predviden čas branja: 3 minute
Otroštvo je obdobje, ki se začne takoj po rojstvu in traja do začetka adolescence. Zanj so značilne nagle in pomembne spremembe tako v telesnem in biološkem pogledu kot tudi duševnem. To je odločilno obdobje, v katerem mali človek pridobi vse, kar bo potreboval kot odrasla oseba. Otrok pride na svet z dokaj polnimi kovčki, genska dediščina staršev, izkustva, ki jih pridobi med nosečnostjo in porodom.
Kljub temu pa ima še veliko možnosti, da jih obogati z novimi izkušnjami, ki jih bo pridobil v življenju.
Skupek sposobnosti, ki mu omogočajo pridobljene podatke uporabiti na sebi in na okolici ter s tem ustvarjati nova spoznanja, sestavlja kognitivne funkcije, ki so povezane s hitrim razvojem živčnega sistema, s psihološkimi dejavniki, kot so pozornost, ki mu omogoča, da je pozoren na stvari, ki ga obdajajo, da se uči vključevati in prilagajati vse svoje sposobnosti, njegova osebnost ali narava. Vsi ti dejavnik se medsebojno spodbujajo skozi celoten otrokov razvoj.
Otrok je že od rojstva oborožen z zaznavnimi in motoričnimi sposobnosti. Nekatere so se razvile v nosečnosti( sluh, okus, otip) Druge pa se naglo razvijajo od trenutka, ko pride svet. Njegov jok je njegov glas, saj je pri vsakemu dojenčku drugačen in se spominja glede na okoliščine. Zdi se, da imajo matere po naravi dano sposobnost, da prepoznavajo različne tipe joka. Otrok na svet prinese tudi osnutek značaja in temperamenta. Matere, ki imajo več otrok, že pri dojenčkih opažajo osebnostne razlike.
Na podlagi izkušenj lahko ocenijo otrokovo razdražljivost, njegovo sposobnost, da se sam zaposli, ali ga je enostavno težko potolažiti.
Novorojenček ima že izjemne motorične sposobnosti, ki so refleksne narave in pozneje izginejo ter prepustijo prostor hotenim dejanjem. Je od prvih trenutkov svojega življenja dejaven in sposoben partner v odnosi s starši. Različni glasovi, mimika, čustva, jok in različni gibi, ki jih izvaja, omogočajo vzpostavljanje raznovrstnega dialoga z materjo. Odnos, ki se vzpostavlja med njima, je nadvse pomemben v dobi odraščanja, otrok odrašča pod vplivom teh stimulacij, ki so povezane z razvojem nevronskih in možganskih struktur in povečujejo njegove potenciale.
Pri enem letu stoji brez opore, naredi prve korake, razume pomen različnih besed in se odziva s preprostimi znaki.
Pri dveh letih teka, pleza, pobira svoje igračke, odpira vrata, se oblači, se izraža s preprostim stavki. Pojavi se ne, s katerim potrjuje svojo identiteto, še preden nastopi jaz, kar se zgodi pred tretjim letom. To je pomembno obdobje, za katero so značilni nasprotujoči si trenutki. Otrok, ki je sedaj komuniciral predvsem z materjo in očetom, bo oborožen z novimi sposobnostmi začel iskati stik drugimi ljudmi v svojem okolju, bodisi z odraslimi ali z otroki. Pri tem mu pomaga dejstvo, da se je njegov svet razširil in ni več omejen zgolj na družinski krog. Pozneje gre v vrtec in v malo šolo. To je prva izkušnja zavestne ločitve. Nastopi obdobje umiritve, v katerem bo razvijal intelektualne sposobnosti, predvsem v šoli.
Pri njem opazimo sramežljivost ter prve moralne in estetske nagibe. Kar zadeva šolo, njegovo razmišljanje postane operativno. To postopno dozorevanje vodi do odraslosti, katere trdnost temelji na individuaciji, vzpostavitev distance osamosvajanje. Gre za izgraditev lastne identitete, odmik od družinskega in družbenega okolja, ki smo mu pripadali do sedaj, in možnost, da skrbimo sami zase in se postavimo na svoje noge. Od te samostojnosti je odvisna tudi harmonična družbena prilagoditev, ki nam je v oporo pri sklepanju prijateljskih vezi.