Kako se s pomočjo ustvarjalnosti znebiti stresa?
Predviden čas branja 4 minute
Zavedanje in razmišljanje o pritiskih, ki jih doživljamo, ali pa priznavanje stresa je eden od najpomembnejših korakov, ki jih lahko naredimo zase. Resničen znak sposobnosti za uspeh. Je tudi znamenje modrosti, saj smo pripravljeni odkriti tiste stvari, ki nam lahko škodile ali pa nam škodijo že danes. Če se hočemo naučiti, preveriti, odkriti, kako čim bolje shajati skozi življenje s pritiski, problemi, konflikti in s stresom, potem bomo to dosegli. Mi sami s svojo voljo. Da najdemo v sebi, prebudimo in uporabimo svojo ustvarjalnost. Ni mogoče, da stresa sploh ne bi imeli. Neke vrste stres doživlja vsak človek, ki je odgovoren.
Prav gotovo se bo vsak odzival na tisto, česar si ne želi, česar ne more predvideti, kar ne nesmiselno.
Lahko pa marsikaj naredi, da se zave pomena vzpostavljanja ravnotežja, celovite naravnanosti, ki pomeni zanj osebno in za tiste, ki so z njim povezani. Ko se stresa zavemo, lahko nanj vplivamo, če se ga ne zavedamo, je lahko pozno ali prepozno, da bi ga obvladali brez težjih posledic. Lahko izpilimo način, kako se lotiti trenj, kako se odzivati takrat, ko so zahteve daleč stran od naših zmožnosti ali pričakovanj. Dobro je potem pogledati po vzrokih, zakaj se pri določenih odzivih pojavlja ravno določen vzorec. Morda ni pravi. Lahko pa še naprej vztrajamo pri njem, če ugotovimo, da je še najboljši.
Včasih nam vse skupaj jemlje energijo, da se ne počutimo varne, nismo zadovoljni, imamo morda bolečine, zdravstvene težave, ki se kopičijo.
Mogoče pa le kaj novega odkrijemo. Da tudi kaj sami prispevamo k temu, da se posvetimo opozorilnim znakom in naredimo kakšno spremembo, da postanemo bolj močna, ljubeča oseba, da bodo medčloveški odnosi okrog nas bolj kreativni, da se z nami lažje diha, ustvarja. Včasih človek doživlja problem, pritisk, a ga noče videti, toda končno ga je treba sprejeti, saj je znak prave poti, pravega razvoja. Torej se je treba le spoprijeti z njim, namesto da bežimo, prikrivamo, se zvijamo, mižimo, uničujemo svoje zdravje, zlorabljamo druge, napadamo, se zapijemo, se drogiramo itd…
Vaja dela mojstra. A vsak človek se mora za to vajo sam odločiti, ali jo bo sprejel, in tudi, kaj od tega bo na svoj način vnesel v svoje življenje. Človek trpi zaradi pomanjkanja ljubezni, a tudi zaradi nesprejemanja ljubezni, ki ga čaka v srcu. Ljubezen je dejanje in sprejemanje. Je sprejemanje in razumevanje drugega. Išče bolj veder pristop, glede z dobrohotnostjo, blizu je notranjemu miru, radosti življenja. Najlažje spremenimo življenje, svojo miselnost, obnašanje in navade, če odkrijemo, verjamemo, da smo ljubljeni.
To je pot spremembe, rasti. Ne gre za popolnost, ampak za človeškost.
Stres je dogodek ali situacija, ki bistveno ogroža notranje psihično ravnotežje in ravnotežje med osebo in njenim socialnim okoljem. Stres nastane kot posledica ocene dogodka, ki je grožnja, nevarnost, poškodovanost, izziv, kot posledica ocene lastnih moči za reagiranje ter vloženega napora za odziv na to. Gre za osebno oceno dogodka ali odnosa osebe, kako pomemben se ji zdi ta dogodek. Pomembno je torej, koliko kdo dogodek doživlja kot grožnjo ali nevarnost.
V taki situaciji lahko ocenimo, če imamo dovolj sposobnosti za obvladovanje razmer, kar privede do nizke intenzivnosti stresa, lahko pa ocenimo, da bomo z velikimi napori obvladali razmere, in pri tem doživljali zmeren stres. Če pa ocenimo, da nimamo sposobnosti za obvladovanje razmer, gre za stres z visoko intenzivnostjo. Stres je dober, če mine, ko ga ne potrebujemo več ali ko se lahko vrnemo v telesno in duševno ravnovesje.