Motnje hranjenja: kako se spopasti z njimi in jih premagati?
Različnim oblikam motenj prehranjevanja je skupno to, da so v bistvu prisilnega značaja, oseba se zelo trudi, da bi prenehala s škodljivim početjem, pa tega sama ne more storiti, kar označuje zasvojenost. Oseba vedno znova ponavlja ritual omame, saj z njimi doživi trenutno pomiritev. Od ostalih zasvojenosti se motnje hranjenja razlikujejo po tem, da gre za skrito in osamljeno delovanje in s tem tudi varanje samega sebe.
Poleg tega se razlikujejo tudi v tem, da je hranjenje naravna potreba. Lahko spremenimo način prehranjevanja, hrani pa se ne moremo odpovedati. Urejanje motnje hranjenja je mogoče le ob upoštevanju vseh karakteristik osebe, ki se je ujela v začaran krog.
Zasvojenost ali odvisnost od hrane ima nekaj skupnih značilnosti z ostalimi oblikami zasvojenosti (To in ono o motnjah hranjenja, 2008):
- oseba se čuti ujeto v začarani krog s stvarjo ali dejavnostjo, s katero je zasvojena. Čuti, da to mora početi, čeprav ve, da si s tem škoduje;
- motnje hranjenja, kot tudi ostale zasvojenosti, so odgovor na osebno stisko;
- zasvojena oseba misli, da lahko sama reši odvisnost, če se bo bolj potrudila in disciplinirala. Šele ob zunanjih dogodkih (izguba službe, neuspeh pri študiju, razpad zveze) uvidi, da se vrti v krogu;
- prizadeta oseba večinoma potrebuje strokovno pomoč.
Anoreksija nervoza, bulimija in prenajedanje s hrano so najpogostejši pri najstnicah in mladih ženskah s čustvenimi težavami.
Pri premagovanju teh tegob je bržkone ključna strokovna pomoč. Motenj hranjenja je več vrst, prav za vse pa je značilen nenormalen odnos do hrane.
Anoreksija nervoza, pri kateri prizadeti zavrača hrano, pogosto zato, ker zmotno misli, da je predebel, se navadno začne v zgodnjih najstniških letih.
Bulimija, pri kateri se prizadeti včasih nabaše s hrano in jo potem izbruha, pa je najpogostejša med 15. in 30. letom. Prenajedanje s hrano je mogoče v vseh starostih. Motnje hranjenja povzroči navadno precej gorja tako prizadetemu kot vsej družni. Ker hrana zadovoljuje nezavedne čustvene potrebe in želje in ne le teši lakoto, je motna hranjenja pravzaprav poskus, da bi zadovoljili neizpolnjene potrebe, ki povzročajo stres, tesnobo in potrtost. Tisti, ki trpijo za motnjami hranjenja, so pogosto napeti, brez samozavesti in so v slabem odnosu s svetom.
Anoreksija in bulimija sta včasih odsev hudega strahu pred kopičenjem kilogramov, ki ga pogosto sprožijo čustvene težave.
Človek z motno hranjenja lahko bodisi je premalo, zaužito hrano izbruha ali pa se baše s hrano, da bi izbrisal boleča čustva ali da bi bolj obvladoval življenje, ki se zdi strašljivo, kaotično ali nevarno, lahko pa se tudi želi kaznovati za jezne ali negativne misli. Nekaterim ljudem z anoreksijo začne primanjkovati hranilnih snovi in to jim še dodatno zmanjša tek.
Kompulzivno prenajedanje je prav tako oblika zasvojenosti s hrano.
Ljudje s to motnjo so največkrat predebeli in čutijo željo po hrani, tudi če niso lačni. Basanje s hrano je motnja hranjenja, pri kateri prizadeti naenkrat poje velikanske količine hrane, pogosto tudi zelo hitro. Pri hranjenju mu vajeti povsem uidejo iz rok in se baše s hrano vendar ne občuti sitosti. Nekateri prizadeti porabijo zelo veliko časa za to, da načrtujejo obroke in kupujejo hrano. Vendar se svojega nažiranja s hrano sramujejo in se čutijo krive, zato navadno jedo skrivaj.
Ker imata stres in tesnoba kar precejšnjo vlogo pri motnjah hranjenja, je lahko v veliko pomoč, če se ti nadlogi naučite obvladovati. Potrebujete čustveno oporo nekoga, s komer se lahko iskreno pogovorite o svojem stanju. Nekaterim ljudem pomagajo izraziti čustva, ki jih ne znajo ubesediti, ustvarjalne dejavnosti, kot so pisanje dnevnika, slikanje, kiparjenje.
Zdravljenje motenj hranjenja
Telo osebe, ki je zasvojena s hrano je napolnjeno z razbitinami razblinjenih sanj. Vsak poskus, da bi se sama iztrgala prijema zasvojenosti, je verjetno zaman. Vedno znova se zapleta v znane zgodbe ter dogodke samoprevare. Ne da bi se zavedala, vedno znova pada ravno v takšne okoliščine, kjer se stara bolečina na zopet prebuja. Vse to se dogaja nezavedno v upanju, da bo kdaj drugače, da ji bo nekdo morda oskrbel bolečo rano.
Učinkoviti pristop za zdravljenju motenj hranjenja se v večini opira na značilnosti zdravljenja zasvojenosti.
To je nekakšen proces, ki je ravno obraten razvoju zasvojenosti, vsekakor pa je najprej potrebno prekiniti škodljivo vedenje. Zakoreninjene rituale omamljanja zamenjajo zdrave navade. Učinkovite so predvsem strateške rešitve, kot so dokončanje šolanja, meditacija, vpeljava športne aktivnosti, novih hobijev. Še bolj pomembno je urediti prehranjevalne navade.
Dobre rezultate v borbi pred zasvojenostjo daje redna in uravnovešena prehrana, pozornost na hrano med obroki in izogibanje domišljijskemu svetu. Pomembno je, da se oseba, ki ima težave počuti v osnovi varno in si z ničemer ne škoduje. Preko preobrazb v vedenju se lahko stabilizira njena pozitivna samopodoba.
Pripravila S.V. univ.dipl.inž.živil.tehnol.
»Začeti živeti brez motnje hranjenja ali živeti z njo je enako naporno, razlika je v kvaliteti
življenja (Švab, 1998).«