Ste bili v ljubezenskem razmerju zavrženi, ignorirani?
Estimated reading time: 4 minute
Ko nas prevarajo, se počutimo nepomembne, če pa se tako počutimo dolga leta, smo hitreje pripravljeni skočiti čez plot. Če imamo doma majhne otroke, ki zahtevajo ogromno nege, njihov očka pa spet poseda v bližnjem lokalu in s prijatelji spremlja tekmo se zunajzakonska pozornost zdi kot pravo zdravilo. Če je zakonska zveza samo še poslovno in logistično dogovarjanje, kako čim bolje speljati banalno vsakdanjost, bo skrivno razmerje za naš otopeli um čista poezija.
Ko nam preseda prepiranje okrog vsake nepomembne podrobnosti, smo veseli znanca, ki ceni naš smisel za humor in nas opomni, da smo bili nekoč še kaj drugega kot samo živčna razvalina.
Seznam zamer, neopazne agresije in ignoriranja, ki podžiga našo potrebo po tolažbi v tujem naročju, je dolg in pester. Zakonska monotonost nas napeljuje k begu, kar še zlasti drži, kadar v zakonu primanjkuje telesne intime. Očitek, da z iskanjem potešitve svojih želja v tujih posteljah kršimo zakonske zaobljube, se zdi neupravičen. Povsem naravno je, da se začetna strast med partnerjema sčasoma nekoliko ohladi; razlike v libidu so pričakovane in se jim je mogoče prilagoditi.
Govorimo o dosledni ravnodušnosti do vseh partnerjevih poskusov telesnega zbližanja, ki trajajo leta ali celo desetletja pa čeprav je odnos med zakoncema sicer ljubeč in tesen.
Nihče ne zagovarja seksa iz dolžnosti, vendar si moramo priznati, da enostranska odločitev o zakonu brez spolnih odnosov ali z zelo redkimi ni monogamija temveč vsiljen celibat. Kako se spopasti z erotično sušo? Morda se zdi osredotočanje na seksualne tegobe omejeno, kakšno težo ima pomanjkanje spolnih odnosov.
Naša kultura zmanjšuje pomen intimnosti za dobre zakonske odnose. Obravnava ga, kot da gre za nekaj neobveznega. Prijateljski zakonski odnosi imajo številne odlike in premogi pari jih gojijo, ne da bi trpeli zaradi pomanjkanja intimnosti. Ko se to zgodi brez dogovora, pa se v odnosu pojavi vrzel, ki postane neznosna. In če se nas partner ni dotaknil več let, smo bolj dovzetni za prijaznost neznancev.
Spolno sušo lahko povzročijo običajni razlogi kot so bolezen, nezaposlenost, izguba, revščina…
Zaradi dejavnikov, ki vzbujajo občutek manjvrednosti, se človeku zdi, da živi v svetu, v katerem sta zaupanje in užitek preveč nevarna. Obstajajo pa tudi izjeme, nekaterim parom uspe ponovno zanetiti iskrice, za druge je kljub vsemu trudu erotično vznemirjenje stvar preteklosti. Če se s takšnim odnosom strinjata oba partnerja, lahko ljubezen cveti in je zveza vse bolj stabilna. Ko pa je eden od njiju poln hrepenenja, ki ga dolga leta ne izživi, je kot suha podrast, ki čaka na iskrico.
Pri takšnem prepletanju spolne zvestobe in abstinence nas nenaden izbruh poželenja ne bi smel presenetiti.
Večina ljudi se ob omembi odprtega partnerskega razmerja zgrozi. Le malokatera ljubezenska tema bo naletela na tako žolčen odziv. Zakonska zveza je kompromis. Predstava, da lahko nekdo ljubi eno osebo, a spi tudi z drugo, se nekaterim zdi odbijajoča. Kršenje enega pravila za sabo potegne kršenje vseh. To je morda res, toda tudi strogo monogamni zakoni, kot ugotavlja nešteto zakoncev, nikakor niso varni pred tragedijo.
Če varanje obsojamo prehitro in pavšalno, lahko spregledamo, kaj tiči za njim, ter ustvarimo lestvico prekrškov v partnerski zvezi. Čustvene in intimne brezbrižnosti še danes ne obsojamo v enaki meri kot skoke čez plot. Če bomo vztrajali, da je nezvestoba mati vseh pregreh, bomo kolektivno, posamezni pari in družba, omogočili še kako nujno analizo kompleksnosti partnerskih odnosov.
Preberite tudi KAJ STORITI, KO SUMITE DA STE SE ZNAŠLI V PRIMEŽU NEZVESTOBE? in RESNIČNO SLAB ODNOS, TODA S KOM?