Strah, soočiti se z njim in ga premagati
Strah je pomemben odziv na fizično in čustveno nevarnost. Če ljudje ne bi čutili strahu, se ne bi mogli zaščititi pred številnimi grožnjami in prelomnicami ter boleznimi, ki so imele že v daljni preteklosti pogosto krute posledice in smrti.
Zakaj ga čutimo?
V sodobnem svetu smo nekako navajeni, da je večji strah povezan z dvigali, nesrečami, prelomnicami, kačami, višino itd. Do sedaj, ko se je pojavila svetovna grožnja, virus Corona Virus – COVIT 19. Strah vseh nas se povečuje in sedaj se običajni strahovi razblinjajo, nekako tonejo v pozabo.
Preusmerili so se v strah pred tem, kaj se bo zgodilo posamezniku in celotni populaciji, bojimo se bolezni, lakote, gospodarske krize, skratka v tem času veliko težje razmišljamo in delujemo, saj nas objema strah.
Najbolj pogoste fobije, ki so prisotne v normalnih razmerah so:
- strah pred pajki, kačami ali hrošči ter drugimi živalmi
- strah pred višino ali močnimi nevihtami
- strah pred poškodbami in injekcijami
- strah pred letenjem ali vožnjo v dvigalih
- strah pred bruhanjem ali zadušitvijo ali izgubo zavesti
Kaj je strah?
Strah je eno najosnovnejših človeških čustev. Programiran je v živčni sistem in deluje kot nekakšen nagon. Že od rojstva smo opremljeni z nagoni preživetja, potrebnimi za odzivanje s strahom, ko začutimo nevarnost ali se počutimo ogrožene.
Strah nas na nekakšen način pomaga varovati pred hujšimi situacijami, saj sproži preventivno ravnanje. Tako nas opozori na nevarnost in nas pripravi na spopadanje z njo. Občutek strahu je v nekaterih situacijah koristen. Strah je lahko kot opozorilo, signal, ki nas opozori, da moramo biti bolj previdni. Kot vsa ostala čustva je tudi strah lahko blag, srednji ali intenziven, odvisno od situacije in posameznik. Občutek strahu je lahko kratek lahko pa traja dlje časa.
Kako deluje?
Ko začutimo nevarnost, možgani takoj reagirajo in pošiljajo signale, ki aktivirajo živčni sistem. To povzroči fizične odzive, kot so hitrejše bitje srca, hitro dihanje in zvišanje krvnega tlaka. Koža se znoji, da ohladi telo. Občutimo čudne občutke v želodcu, glavi, prsih, nogah ali rokah. Ti telesni občutki strahu so lahko blagi ali močni. Ta odziv je znan kot boj ali beg, ker se telo natanko tako pripravlja: premagati želi nevarnosti ali pobegniti hitro. Telo ostane v tem stanju borbe oz. bega, dokler možgani ne sprejmejo sporočila da se je zadeva uredila.
Ljudje lahko premagajo strahove, tako da dajo možnost spoznavanju in se postopoma navadijo na stvar ali situacijo, ki se jih bojijo. Postopno soočanje s strahom pomaga, da ga lažje premagate.
Preberite tudi KO PRIDEJO TEŽAVE, SE USMERITE VASE