Ste sposobni biti spoštljivi in odpustiti, ko je potrebno
Predviden čas branja 4 minute
Spoštovanje je močna zadeva. Neverjetno nas motivira in okrepča. Če ljudi obsojamo nimamo več časa, da bi jih ljubili. Če spoštujemo, namesto da kritiziramo, izstopimo iz miselnega obsojanja in delujemo iz srca. Vse kar srce neguje, se bo kopalo v obilju. Drži, da je pomembno popravljati in voditi tiste, ki so pod našim varstvom, vendar vsi napredujemo hitreje, če se med seboj spoštujemo in cenimo. Kolikokrat si čez dan vzamete trenutek časa, se pomaknete v svoje srce in svojim prijateljem, družinskim članom in sodelavcem poveste, kako so vam osebno že bili v oporo z besedami, dejanji in svojimi sposobnostmi?
Predstava, da tisto, kar cenimo, raste močneje, ni samo kliše.
Kako druge vidimo in z njimi ravnamo, ima globoke posledice za nas. Če obsojamo druge in sploh nočemo biti prizanesljivi, si omejujemo tisto, kar bi lahko prejeli. Omejujemo se vsakič, ko omejujemo sočloveka. Čisto preprosto. Če vaše srce ni dovolj veliko in v njem ne more bivati najsvetlejša podoba drugih, četudi so se do vas vedli neprimerno, si zagotovo ne morete niti zamisliti, kaj vse bi lahko postali vi sami. Razširimo srce, bodimo prizanesljivi do drugih, pa bomo tudi sami pridobili več prostora za rast.
KADAR NOČEMO ODPUSTITI
Odpuščanje ne pomeni strinjati se z nezaslišanim vedenjem ali nespametno dovoliti, da nekdo vedno znova hodi po nas. Le odpustimo, a obenem storimo nekaj za lastno zaščito. Lahko odpustimo, pa še vedno damo jasno vedeti, česa od tega trenutka naprej ne bomo več prenašali. Poleg tega nas odpuščanje ne odveže od odgovornosti za lastne prestopke. Odpuščanje ne izbriše dejstva, da je nekdo storil nekaj obsojanja vrednega. Kadar odpustite in ste prizanesljivi, ste drugega morda osvobodili in mu dali še eno priložnost.
Zagotovo pa je, da z odpuščanjem osvobodimo sebe, daleč najpomembnejša. Začuda radi gojimo prepričanje, da bomo druge odrezali od sebe in prekinili vezi z njimi, če jim ne bomo odpustili. Toda če še naprej kuhamo zamero, stvari ne pripeljemo do konca. Če smo še naprej zagrenjeni, užaljeni ali se celo želimo maščevati, ostanemo miselno in čustveno privezani na pretekli dogodek.
In prav zaradi te navezanosti še naprej ostajamo v odnosu povezani prav s tistimi ljudmi, od katerih bi se radi poslovili. Pozornost je energija.
Kadar koli usmerite svojo pozornost na stvar ali človeka, ustvarjate pretok energije. Ni važno, ali ste v mislih ljubeči ali polni jeze in razdraženi. V obeh primerih ustvarjate energetsko vez, ki jo hranite s svojo pozornostjo. Pozornost je ključ, človeška energija gre tja, kamor človek usmeri svojo energijo, lahko ji le sledi. Doumite energetsko enačbo in zlahka boste ugotovili, da se samodejno vežete na vsakogar, ki ga še naprej sovražite, mu zamerite ali ste nanj jezni. Morda mislite, da se je treba z mržnjo distancirati od drugih, vendar se na energetski ravni vez še jača, saj ste zaradi zagrenjenosti še naprej privezani nanjo.
Dogajanje si lahko pogledamo še drugače; kadar koli ne odpustimo, nam zamera dobesedno srka življenjsko pomembno energijo.
Razdeli našo pozornost. Nimamo več energije, ki bi jo lahko prelili na tista življenjska področja, s katerimi bi se morali ukvarjati. Morda se v svoji zmoti prepričujemo, da z ne odpuščanjem v dobršni meri obvladujemo položaj, čeprav nam tisto, kar nam pije dragoceno energijo in pozornost, še kako drži v krempljih. Kadarkoli ne odpustimo trpimo. Ne odpustiti drugemu je kot popiti strup in pričakovati, da bo umrl drugi.
Preberite tudi SPOZNAJTE SVOJO OSEBNOST in POZNATE RAZVOJNE FAZE LJUBEZNI?