Skozi oči pisala, grafologija
Človek je gibalno, intelektualno in ustvarjalno najvišje razvito bitje na Zemlji. Dosegel je visoko stopnjo razvoja in se z dosežki, ki so mu povečali sposobnost preživetja, ločil od ostalih živih bitij. Uporabljal je razum, uril svoje umske sposobnosti in se učil iz svojih preteklih izkušenj, da bi ustvaril lagodno življenje zase in za svojo družino.
Med največje človekove dosežke nedvomno sodijo razvoj govorice, pisave in življenje v družbenem sistemu, v okviru katerega je gradil bivališča, izumil orodje, zanetil ogenj in začel umetniško ustvarjati.
Vsako ljudstvo pozna jezik. Prvotni način sporazumevanja med ljudmi je bil usten, pisava pa predstavlja drugo stopnjo človekovega razvoja, z njo je človek lahko le še bolje shranil in širil podatke. Vse, kar človek čuti ali misli v trenutku, ko se njegovo pisalo dotakne površine papirja, se odrazi v oblikah znakov, ki jih z njim zapiše.
Ko človek oblikuje te znake in s pomočjo črnila izliva svoja čustva, začne nastajati zgodba.
To je zgodba o živem in inteligentnem bitju, ki skozi pisavo uri svoj intelekt, sposobnosti in talente, neguje svoj um, ohranja odnose z okolico in ustvarja življenje. To je bitje, ki gradi čas.
Homo sapiens je na podlagi samo opazovanja razvil govorico, sestavljeno iz kretenj in nepopolne zvočne komunikacije. Prenos mnogih kompleksnih informacij, idej in konceptov od posameznika do posameznika ali med skupinami je bila najbolj ugodna evolucijska prilagoditev za ohranitev človeške vrste.
Tako govorica kot pisava predstavljata stopnji človekovega razvoja, saj je potreba po sporazumevanju rasla postopoma, vzporedno z njegovim telesnim in umskim razvojem. Smo vedeli kaj si v resnici želimo?
Grafologija in njeni začetki. Kreativnost in ideogrami so razvili simboliko, ko se je začela doba prvih poskusov zapisovanja človekovih misli.
Človeške misli so spremenile dojemanje in se stilizirale v piktograme. Velikokrat naletim na sogovorca, ki mogoče iz strahu pred tem, kaj bo odkril o sebi, svojo pisavo označi za hieroglife. Saj s tem, da bi ljudje kdaj pa kdaj s trstenimi paličicami s klinasto konico risali v mivko ali pesek, ni nič narobe. Tudi v začetkih pred nami so ljudje zapisovali na glinene tablice.
Če se je klinopis prebral kot ljubezensko pismo, ali pa kot posojilo davkarije. Res je, pisan jezik je rezultat razvoja poljedelske družbe in zapisovanja denarja, a človek je s pisavo dosegel veliko. Čeprav imamo včasih občutek, da v današnjem času besede izgubljajo pomen skozi sleng in uporabo nepotrebnih tujk, anglicizmov, amerikanizmov in podobnih besed, lahko še vedno zaupamo v moč prvotnih besed, ki skozi črnila vrača človeštvu upanje in humanost.
Samo pomislimo, kakšne občutke nam vzbudi preprosta beseda »hvala«. Na hladilniku obešen »post it« listek »Rada se imam.«.
Človek je ustvarjen za ustvarjanje – ko se naučimo ustaviti in svoje misli (še kdaj) zapisati na papir, naredimo nekaj zase. Se pogledamo v oči in gradimo samozavest. Tako kot ohranjamo prvinskost petja ali nasmejane frekvence glasu, tako si besede skozi naše roke utirajo pot v svet. Skozi besede, zapisane ali izgovorjene, bomo vedno izražali spoštovanje do soljudi. Spoštovanje do sebe in grafologija.
Animarum. (IaM)