Sprejemanje sebe pomeni, da tudi tega občutka ne zavračamo, temveč se mu zavestno posvetimo.
Predviden čas branja 4 minute
Če nam je sebe vendarle pretežko sprejemati, bomo stremele k temu, da bodo drugi to počeli namesto nas. Zaradi tega bomo postale odvisne od njihovega sprejemanja ter bomo zato bolj dovzetne za prilagajanje in klečeplazenje. Tako omo stalno pozorne samo na to, kaj si drugi mislijo o nas. Dokler se bomo gibale znotraj tega okvira, bomo osebi rekle; Sem takšna, kot bi morala biti. Če pa se bomo sprejele takšne, kakršne smo, bomo zmogle svobodno reči: Sem, kakršna sem. V takšnih trenutkih se v nas pretaka svobodno življenje.
Za nabiranje različnih izkušenj na naši poti skozi življenje potrebujemo sprejemanje od drugih in od sebe.
Za učenje postanemo dovzetni šele takrat, ko smo deležni temeljnega sprejemanja in ljubezni. Če kasneje spoznamo, da s svojim vedenjem nečesa nismo dosegle, potem smo se nekaj naučile o sebi. Takšno je življenje. Kot mladostnice nismo nikoli razmišljale o tem, da bi se obsojale zaradi tega, ker smo bile prej otrok in smo se tako tudi vedle. Različne stopnje zrelosti smo sprejemale kot nekaj naravnega. Zakaj bi torej danes ravnale drugače?
Tudi ljubezen ima razvojne stopnje.
V preteklosti smo tako ravnale glede na zavedanje, ki smo ga takrat imele. V tem času smo bile sposobne ljubiti na način, ki je ustrezal naši stopnji zrelosti. Danes lahko ljubimo bolj, zato imamo možnost, da ravnamo drugače. Namesto, da si očitamo ravnanje iz preteklosti, lahko pridobljeno spoznanje sprejmemo kot globoko modrost. Vsaka modrost nam daje notranjo širino in milino in bo na ljudi vplivala enako kot ljubezen. Kadar smo nezadovoljne, ta občutek ponavadi zavračamo.
Vsekakor pa nezadovoljstva ne občutimo kot nekaj prijetnega. Pogosto se potem borimo same s sabo in mislimo, da pravzaprav sploh nimamo nobenega razloga, da bi bile nezadovoljne. V našem življenju naj bi bilo vendarle toliko dobrega, zato naj za nezadovoljstvo sploh ne bi bilo prostora. Ampak kaj kmalu je nezadovoljstvo spet tu.
Kadar se pojavi nezadovoljstvo, je to v tem trenutku naša resničnost, nekaj v nas je nemirno.
Ni nujno, da se nemir nanaša na naše celotno življenje. Morda samo na enem področju nismo več v ravnovesju. Če smo nezadovoljne, je to znamenje, da se naša notranjost že prebuja. Nekaj se mora spremeniti. Vendar pa tega prebujanja same sebi še ne priznavamo. Takrat se lahko vprašamo, saj bi v tem trenutku potrebovale, da bi bile mirne. Ženske rade ljubeče skrbimo zlasti za druge. V nevarnosti pa se znajdemo, kadar začnemo na račun skrbi za druge zanemarjati sebe in se tako žrtvovati zanje.
Žrtvovanje za druge nima dosti skupnega z ljubeznijo, saj same pri tem bledimo.
Ljubezen čutimo takrat, ko dajemo nekaj, kar imamo tudi same s srcu in si želimo dati drugim. Na tem mestu ljubezen do sebe pomeni, da ženska resnično spoštuje svoje meje in si prizna, da v tem trenutku ne zmore dajati več ljubezni. Mnoge ženske do svojega telesa ne občutijo veliko spoštovanja. Vedno se na njem najde kaj, kar se jim zdi neustrezno. Morda so tudi prepričane, da njihovo telo ni vredno njihove posebne skrbnosti in po možnosti tako tudi ravnajo z njim. Ker imajo o svoji lepoti slabo mnenje, sebe ne občutijo kot lepe.
Preberite tudi HOROSKOP: KAKO POSTATI ŽENSKA Z DODANO VREDNOSTJO? in KAJ IZBERETE MOČ LJUBEZNI, ALI LJUBEZEN DO MOČI?