Se znate soočiti s svojimi slabostmi in šibkimi lastnostmi?
Zdi se, kot da življenje sestavljajo le delo, potrošnja in lastnina. Navadili smo se, da živimo v naglici, vsakdanjih pritiskih, mislih na jutrišnji dan. Redkokdaj uživamo v pravkar pridobljenem. Stopamo korak za korakom, nezavedno, avtomatično, pogosto v naglici, v enakomernem zaporedju refleksnih živčnih impulzov. Ne razmišljamo o cilju alo o samouresničevanju. Dan se spremeni v hitenje, postane tek med vstajanjem in odhodom v posteljo. Naše življenje postane enolično.
Zakaj se odpovedujemo načrtovanju pri obvladovanju svojega lastnega življenja?
Kadar zidamo hišo, vedno najprej pripravimo načrt. V njem je zamisel hiše, ki jo potrebujemo in v kateri se bomo dobro počutili, način zidave in uporaba materialov. Zagotavlja, da po končani zidavi dobimo tisto, kar smo si zamislili. Toda zakaj se odpovedujemo načrtovanju pri obvladovanju svojega lastnega življenja? Zakaj zanj ne pripravimo premišljenega osnutka? Ali res lahko najdemo življenjsko izpolnitev samo v zadovoljevanju materialnih želja? Ali se življenje izčrpa le na površini, ne da bi prodrli v globine, ne da bi izkoristili možnosti , ki nam jih je podarila narava, ne da bi v polni meri doživljali vzpone in padce človeškega veselja.
Ali ni nujno potrebno, da si zastavimo vprašanja:
- Kaj smo?
- Kaj želimo?
- Kaj zmoremo?
- Kaj moramo storiti, da bomo nekega dne lahko dejali, da smo bili srečni in da smo polno živeli?
- Kdaj smo si nazadnje zastavili vprašanja, s katerimi bi spoznavali našo lastno osebnost, ali smo v soljudeh pripravljeni videti in odkrivati pozitivne stvari ali jih samo kritiziramo?
- Kdaj smo se vprašali, ali smo strpni ali dopustili mnenje drugega, tudi če se sami z njim nismo strinjali?
- Ali smo pripravljeni priznati, da smo se zmotili, ali pričakujemo od drugih, da nam pritrjujejo, da govorijo ali ravnajo tako, kot mi želimo?
- Ali pri nas vedno govori razum, se bojimo, da bi nas obvladala čustva in da bi spregovorilo naše srce?
Smo se mu pripravljeni prepustiti? - Smo prijazni, strpni obzirni, spoštljivi do drugih?
To so vprašanja, ki večinoma zamrejo v vsakdanji naglici, v prevladi omamnih iluzij.
Vprašanja, ki jih nasilno zatremo, tudi če se pojavijo. Ne pozabimo, da je življenje lepo, če si to res želimo. Vsi ljudje imamo določene slabosti in da nihče od nas ne more biti vedno le močan in vedno le zmagovati. Pomembno pa je, da se v enaki meri zavedamo svojih moči in slabosti in glede nato uravnavamo življenje. S priznavanjem svojih slabosti lahko preprečimo, da v vsakodnevnih soočanjih s samim seboj vedno znova ostajamo poraženec.
Priznati moramo svoj jaz in sprejemati svojo osebnost. Spoznati moramo svoje zmožnosti in meje, kajti le tako lahko premagujemo občutja manjvrednosti v primerjavi z drugimi. Poskušajmo pozitivno obnavljati svoja doživetja. Nobenega razloga ni, da bi izpostavljali svojo glavo ali jo tiščali v pesek. Obstajajo pa številni dobri razlogi, da se veselimo življenja, zato ne dovolite, da slabosti in pomanjkljivosti manipulirajo z vami. Vaše življenje bo postalo lažje, če boste sprejeli svojo šibkost, pomanjkljivosti in slabosti kot prirojeni del človeškosti.