Otroci morajo vedeti, da je njihov svet upov, strahov, napak, nepopolnosti in uspešnosti prav tako znan njihovim staršem in ga lahko z njim delijo.
Estimated reading time: 4 minute
Vsak otrok stopi v življenje staršev takrat, ko se že mnoge stvari odvijajo po utečenem redu. Starši niso vedno sposobni načrtovati rojstva otroka, in otrok se lahko rodi v najboljšem mesecu ali letu za njihovo starševstvo, lahko pa tudi ne. Veliko pa nas je stopilo v življenje v najbolj primernem trenutku. To pa nas ne postavi v kategorijo zavrženih otrok, čeprav bi mnogi, če bi to ravno hoteli, lahko rekli, da smo bili ;ne; zaželeni.
Naslednji vpliv na družinsko ozračje so težave med zakoncema ob rojstvu otroka.
Mogoče se zakon ni izkazal kot tako zadovoljujoča izkušnja, kot sta zakonca upala. To zelo pogosto pripelje do težav. Starši namreč niso razumni in stvarni v ravnanju z otrokom. Harmonija med zakoncema je neposredno povezana z uspešnim ustvarjanjem človeka. Če sta eden ali oba starša osebno premalo srečna, bo osebno samovrednotenje nizko. S takimi občutki pa je težko primerno in z zagnanostjo uresničevati družinski načrt.
Vstop prvega otroka v družinsko življenje pomeni velik preobrat.
Življenjske razmere se za zakonca izjemno spremenijo. Prvi otrok je tisti, ki staršem dejansko pokaže, kaj starševstvo sploh je. Prvi otrok je vedno poskusni zajček, na katerem se učijo, in z njim ravnajo drugače kot s katerimkoli naslednjim otrokom. Prvi otrok pravzaprav oblikuje družinske razmere za vse, ki mu sledijo.
Proces učenja v družini vključuje jasno predstavo o tem, kaj je treba učiti in kaj starši želijo ustvariti. Potrebno je tudi drugega starša pridobiti za določen vzgojni prijem in ustvariti primerno komunikacijo, ki omogoči uresničitev družinskega načrta. V idealni družini odrasli jasno pokažejo svojo enkratnost, dokažejo svojo moč, pokažejo svojo spolno naravo in so razumevajoči, prijazni in ljubeči. Uporabljajo zdrav razum, pokažejo svojo duhovnost ter so stvarni in odgovorni.
NI POPOLNIH STARŠEV
Če se odkrito soočite s stanjem, v katerem ste, bo zaupanje otrok v vas samo naraščalo. Zanje je pomembna pristnost in ne popolnost. Kljub temu si mnogi starši naprtijo to velikansko odgovornost. Popolne družine, popolnega otroka ali popolnega človeka ni, ne obstaja. Ključne besede tega področja so torej; enkraten, ljubeč, močan, spolno določen, sočuten, razumen, duhoven, stvaren, in odgovoren.
Se lahko opišete s temi oznakami? Ali morda poskušate učiti svojega otroka nekaj, kar sami niste?
Če se to dogaja, vas je morda spoznanje o tem prizadelo. Toda če ga boste vzeli kot opozorilo, boste morda lahko začeli spreminjati stvari v svoji družini. Ko človek doseže ta osnovna življenjska spoznanja, jim sledijo še poštenost, zaupljivost, ustvarjalnost, ljubezen, zanimanje, uživanje sposobnost in ustvarjalno reševanje problemov.
Ljudje cenimo vse te lastnosti. Z njimi lahko veliko lažje posredujemo otrokom vse potrebne informacije.
Otrok občuti le malo stvari ki jih odrasli ne bi spoznali iz lastnih izkušenj. Otroci morajo vedeti, da je njihov svet upov, strahov, napak, nepopolnosti in uspešnosti prav tako znan njihovim staršem in ga lahko z njim delijo. Kje je odrasel človek, ki ne pozna občasnih, če ne celo pogostih občutkov nemoči, strahu in razočaranj, slabih odločitev in napak?
Vendar še vedno veliko staršev misli, da bo izražanje teh čustev spodkopalo njihovo avtoriteto pri otrocih. Če ste kaj takega odkrili pri sebi, vas bodo otroci doživljali kot nepristne. In če vam je to prišlo že v navado, boste te stvari poskusili spremeniti. Otroci veliko bolj zaupajo človečnosti kakor svetosti in popolnosti.
Preberite tudi NEPRIMERNO VEDENJE OTROK in ČESA SI ŽELIJO OTROCI LOČENIH STARŠEV?