Razumevanje stresa in obvladovanje v vsakodnevnem življenju
Stres je pojem, ki postaja vedno bolj moderen. V primeru, ko vedenje posameznika odstopa od želene norme in zdrsne v neobvladano ravnanje ali ko posameznik ne zmore več opravljati stvari, ki so nujne in samoumevne, razlaga in opravičuje. Vedno znova se skrivamo za to besedo, čeprav ne vemo prav, kaj pomeni. Razlagamo ga popolnoma napačno in enostransko. Pojem stres ni nov. Stres je nujni sestavni del življenja.
Toda tisto, kar nas danes neznosno obremenjuje, je presežek stresa, kateremu smo nenehno izpostavljeni.
Povzroča bolezni in nam omogoča, da bi se v celoti predajali življenju. Nekritično se mu podrejamo, zavestno ali nezavedno. Poplava dražljajev v sodobnem času povzroča nenehni stres, ki vpliva na bolezen telesa, duha in duše. Preprečuje nam, da bi se predajali lepoti stvari. Kadar smo zelo zaposleni, se počutimo uspešni. Neprekinjena zaposlenost in predstava, da smo nepogrešljivi, namreč laskata osebnosti in nas oblikujeta v ideal aktivnega človeka.
Življenje enačimo z nenehno aktivnostjo.
Pozabili smo na obdobja sprostitve in miru. Prevladuje napačno prepričanje, da se lahko potrjujemo in dokazujemo samo skozi aktivnost. Konec tedna z možnostmi počitka, sprostitve, predajanja miru, družini, prijateljem, gledališču in umetnosti sproža slabe občutke. V prvih dneh dopusta se počutimo slabo. Pojavljajo se telesne in duševne težave. Slabo spimo, mučijo nas depresije in občutja manjvrednosti. Dokazano je, da se ob koncih tedna in prvih dneh dopusta znatno poveča število srčnih infarktov.
Nenehno smo preobremenjeni in izpostavljeni storilnostnemu pritisku.
Pri tem ni pomembno, ali si sami postavljamo nove zahteve ali nas drugi silijo vanje. Ne moremo in ne smemo ubežati okolju. Smisel našega življenja tudi ne more biti, da iz razdalje opazujemo uresničevanje naših želja. S stresom označujemo vse zapletene odgovore organizma na nespecifične vplive okolja.
Stresni dejavniki so vsi dražljaji, ki nas obremenjujejo, ne glede na to, ali so negativni ali pozitivni.
Vedeti moramo, da stresno dogajanje v našem organizmu poteka v treh stopnjah: Prva je stopnja alarmne reakcije. V njej lahko najdemo značilne simptome iz začetnega stanja mnogih infekcijskih bolezni. VROČINA, SLABO POČUTJE, POMANJKANJE TEKA,BOLEČINE V MŠICAH IN SKLEPIH, SPLOŠNA POBITOST IN UTRUJENOST.
V naslednji stopnji, stopnji adaptacije, prilagoditve, začetni simptomi izginejo.
Organizem poveča odpornost in se navadi na spremenjene razmere. Toda če se vpliv stresnih dejavnikov ne zmanjša ali se celo poveča, nastopi trtja stopnja, stopnja izčrpanosti. Lahko se pojavijo nevarne bolezni KOT SO POVIŠAN KRVNI TLAK, ČIRI NA ŽELODCU, REVMATIZEM, ASTMA, ALERGIČNE REAKCIJE, DEPRESIJE.
Stres spremlja vsako ravnanje v našem življenju.
Določena mera stimulacije in reakcije je življenjsko pomembna. V enaki meri pa sta nevarna tako njun presežek kot tudi pomanjkanje. Če nismo prilagojeni razmeram v okolju in harmonično vključeni vanj, presegamo svoje zmožnosti in lastnosti. To nam onemogoča, da bi v polni meri doživljali in preživljali življenje, ter vpliv na nastanek bolezni.
Če si določimo naloge, ki jih moramo opraviti čez dan, zvečer pa ugotovimo, da smo zelo utrujeni, da za nobeno stvar nimamo več veselja, da smo razdraženi in nezadovoljni, potem si moramo za naslednji dan določiti manjše število obveznosti.
Postavljajmo si cilje, ki jih lahko dosežemo. To nam daje občutek zadovoljstva. Sicer se popolnoma izčrpamo, ker smo se preveč razdajali. Stopnja, ki sproži stresno stanje, je pri posameznikih različna. Kar nekomu predstavlja nujno življenjsko spremembo, je lahko za drugega neznosen stres. Osvobodimo se domišljavosti, tekmovalnega duha, potrebe po uveljavitvi in uveljavitvene nevroze.