Izražanje čustev je za srečno življenje zelo pomembno
Predviden čas branja: 3 minute
Izražajte svoja čustva, je modno geslo, ki zahteva komuniciranje in svobodno izražanje. Ljubezen in sovraštvo, veselje in žalost, občudovanje in končna želja je šest osnovnih strasti. Dodaja jim upanje in obup, ogorčenje in zavist, usmiljenje in kesanje. Ta nepopolni seznam, združuje strasti z duševnimi stanji in občutja s temperamenti, vendar dobro odseva skrajno težavnost, da bi natančno določili, kaj je čustvo, in da bi ga definirali zunaj moralnih, socialnih in kulturnih kriterijev.
Če se torej zanimamo za čustva se moramo poglobiti v to, kar se pojavi v naši notranjosti, kar nas razvnema.
Njegovo izražanje pa to, kolikor od njega prodre na naše površje in se nam včasih izmuzne, nas preplavi. Obstajajo čustva, ki jih intuitivno lahko označujemo kot silovita, to pa predvsem zaradi intenzivnosti tega, kar občutimo. Čustvo, silovito gibanje, ki pretresa telo izhaja iz telesa in se prvenstveno zakorenini v doživljanju naših občutkov, vsaj tistih, pri katerih zgolj z izražanjem ne bi mogli zajeti bistva. Jezik je včasih okoren, pogosto preveč omejujoč, da bi zmogel izraziti vse, kar sega čez meje kartezijanske razdelitve telo/duh.
Čustvo naj bi bilo torej izraz tega, kar povezuje telo z duševnostjo, torej nekakšen jezik povezanosti, nekaj, kar nam razkriva in v enaki meri dokazuje, da resnično obstajamo.
Povej mi o svojih čustvih in tudi pokaži mi jih, pa ti povem kdo si!
Kdo nas je naučil, da prepoznavamo in nato poimenujemo to, kar prihaja iz naše notranjosti?
Kako smo se naučili, da svoje občutke umestimo na univerzalno lestvico, ki zajema vse od veselja do žalosti, z vsemi možnimi vmesnimi variantami? Združen par mati in otrok, je kot dragocena šatulja za raziskovanje občutkov, za njihovo dešifriranje in povezovanje s prav toliko čustvenih interpretacij, ki jim postopoma daje neki pomen in okvir. Prav v krogu svoje družine se naučimo identificirati, prepoznavati svoja čustva in jih nato izražati, tako da jih imenujemo. Postopoma otrok razvije sposobnost, da čustvom da pomen, vzporedno s sposobnostjo, da jih doživlja in jih brez strahu ohranja.
Otroci in njihova čustva
Prav ta čustvena varnost mu omogoča, da se povsem natančno približa tistemu, iz česar se na prvi pogled vidi, da ima otrok presenetljivo notranje življenje, ker se čustva pojavljajo in so lahko vznemirljiva, ker so nepoznana in so bistvu divja, ker niso udomačena. Otrokova naloga je, da se spozna s svojimi lastnimi čustvi, kar dobesedno pomeni, da čustva postanejo njegovi prijatelji, tisti najboljši, tisti, ki nam nikoli ne lažejo o nas samih. Dobra čustva so zelo dobrodošla in tisti, ki jih izraža dobiva pohvale, nagrade, priznanje, občutek pripadnosti.
Čustva predstavljajo tisto, kar drugi pričakujejo in želijo, ter pomagajo krepiti čustveno varnost. Nasprotno ljudje slaba čustva, ki se zakoreninijo v težavah in vodijo v nezadovoljstvo, prikrivamo, včasih preganjamo ali pa zanikamo. Slaba čustva predstavljajo tisto, čemur se je treba izogibati, kar je nezaželeno, včasih pravi tabu. V življenju srečujemo krivico, prezir ali pa preprosto agresivnost drugega. Mnogo je situacij, v katerih nam jeza lahko koristi, nas varuje, nam omogoča, da vztrajamo, se upiramo, spoprimemo s tem, kar se nam zdi nemogoče prenašati in kar nas boli.