Kako vodijo moški in kako ženske?
Predviden čas branja 4 minute
Preučevanje nasprotij med moškim in ženskim slogom upravljanja je milo rečeno nekoliko delikatno. Nemogoče je spregledati zaskrbljivo dejstvo, da so ženske na upraviteljskem položaju na mnogih področjih izjema. Moški v vodilnih vlogah so ponavadi bolj egocentrični. Njihove upraviteljske strategije imajo v ozadju največkrat cilj, da bi sami dosegli višji položaj ali višjo plačo ali kako drugo vrsto poklicnega napredovanja, in se manj osredotočajo na dobrobit ljudi, s katerimi upravljajo.
Ni presenetljivo, da je to lastnost mogoče opaziti tudi pri moških, ki opravljajo nalogo namestnika upravitelja.
V primerjavi z ženskami so bolj tekmovalni do sodelavcev in bolj ciljno usmerjeni. Ženske, po drugi strani, pa poleg lastne kariere navadno kažejo večjo naklonjenost osredotočanju na skrb za razvoj ljudi, s katerimi upravljajo, in za celotno podjetje. Moške povezujejo s trdimi veščinami, kar pomeni, da so agresivni, usmerjeni v en sam cilj in osredotočeni na bistvo, medtem ko naj bi ženske izkazovale mehke veščine, namreč sočutje, intuicijo in zmožnost skrbnega poslušanja z ustreznim posluhom za sodelavce.
Ženske slovijo po svojem izvedenstvu pri sodelovanju v okoliščinah, kjer moški slovijo zaradi svojega hlapenja po tekmovalnosti.
In kako se to kaže na delovnem mestu? Na ženske lahko pogosto gledajo kot na manj ambiciozne od svojih moških sodelavcev, kar lahko pomeni, da ne dosežejo tako hitro napredovanja, čeprav je tako imenovani ženski pristop k upravljanju boljši za podjetje kot celoto. V službi pa lahko pride seveda do veselega spogledovanja, zaradi katerega lahko čas na delovnem mestu hitreje mineva, in tisto vrsto zlobnega nadlegovanja, ki lahko uniči življenja.
Zaradi vztrajnega in široko razširjenega prepričanja, da ljudje, v večini ženske, iz ne preveč skrivnostnih razlogov, ki se pritožujejo zaradi nadlegovanja, delajo slona iz muhe zaradi majčkenega seksističnega zafrkavanja in so pretirano politično korektni. Mnoge žrtve tovrstnega ravnanja čutijo, da nimajo druge izbire, kot da še naprej trpijo, namesto, da bi se spoprijele s centrifugo obdelave pritožbe, če do procesa obdelave sploh pride.
Tako se torej mrščimo, ker se počutimo brez moči, da bi zapletale stvari, nadlegovalci pa domnevajo, da gotovo uživamo.
Toda seveda nikakor ne uživamo. Navsezadnje odziv osebe, ki je deležna takšne pozornosti, odloča, ali gre za nadlegovanje. Odnosi na delovnem mestu pomenijo še kaj več, kot, da se zapletamo s sodelavcem ali celo nadrejenim. Pravzaprav v obdobju, ko je bolj kot kdaj koli verjetno, da bomo imeli sodelavce nasprotnega spola, s katerim tesno sodelujemo in so na enaki ravni, velja, da pogosteje razvijemo čustveno ne pa tudi intimne odnose s sodelavci nasprotnega spola.
Brez dvoma pa velja, da lahko velikokrat pride do službenih porok.
Vaš službeni soprog je vaš najboljši kolega v pisarni. Nedvomno sta si všeč na tisti saj bi način, vendar se oba posvečata pretvarjanju, da to absolutno ne drži, ker je eden od vaju ali pa oba predan nekomu zunaj pisarne. In ker je splošno znano, da je dejanska službena romanca verjetno dokaj nevarna in neodgovorna.
Imata iste službene sovražnike in prijatelje in družijo vaju neštete zaupne šale in neprimerni izbruhi. Kadar komur koli od vaju kdo pove kaj zaupnega v zvezi z delom , nemudoma pohitite deliti novico z drugim. Na službenih družabnih dogodkih večino časa kramljata drug z drugim v vogalu in večina vaših sodelavcev misli, da imata razmerje. Toda če kdaj razpravljate o tej dotični govorici, se strinjata, da je to naravnost smešna, odbijajoča možnost čeprav vesta, da bi bila za, če bi okoliščine tako nanesle.
Preberite tudi ORGANIZACIJA IN ZNAMENJA KI IZSTOPAJO in DUŠEVNA STABILNOST