Kakšne težave se pojavljajo pri verbalni in neverbalni komunikaciji?
Predviden čas branja: 4 minute
Verbalni vidik komunikacije je sestavljen izključno iz besed, ki sporočajo misli ter informacije in v skladu s tem zahteva, da se besede uporabijo tudi za oblikovanje odgovora. Ta proces je po svoji naravi neoseben, njegov namen pa je izraziti potrebe, mnenja, vrednote in pričakovanja ter prepričanja. Zato so v pogovoru, v katerem posamezniki besed ne razumejo na isti način, odzivi pogosto pričakovani kar nas odvrne od tega, da bi se še naprej pogovarjali. Če povratne informacije niso take, kot smo jih pričakovali, lahko to preseneti.
Prav element presenečenja pa ustvarja prepreke, ki lahko ploden pogovor pretvorijo v spopad.
Ploden pa pomeni, da sodelujoči prejmejo informacije, ki jih pričakujejo, na tak način, kot jih potrebujejo, poleg tega pa to pomeni, da so vsi razumeli povedano. Verbalna komunikacija zahteva mentalno sodelovanje v procesu, kar pomeni, da moramo dejavno poslušati, kaj je bilo povedano, in biti pozorni na to, katere besede so bile uporabljene zgolj to, ničesar drugega. V nasprotju s tem pa neverbalna komunikacija našo pozornost usmerja bolj k podrobnostim, ki spremljajo izrečene besede. Od nas zahteva, da smo pozorni na ton glasu, na glas, poleg tega pa moramo biti pozorni tudi na govorico telesa.
Ta nam razkriva skrita sporočila in motive, ki se nahajajo za besedami.
S tem se poveča naša čustvena občutljivost, tako da smo sposobni opaziti, kaj oseba ob tem, kar govori, čuti in pa kaj mi čutimo do nje. Namesto, da bi dobili neosebni odziv, kot v verbalnem procesu, vsebuje ta tip komunikacije odzive, ki so včasih bolj negativni, kot bi pričakovali. Vendar pa je spet element presenečenja tisti, ki lahko ustvari ovire in povzroči prekinitev razumevanja. Za razliko od ovir, ki se pojavljajo v verbalni komunikaciji, ki niso čustveno nabite in zahtevajo le, da zamenjamo besede, ki jih uporabljamo, je neverbalne ovire veliko težje premagati, saj vključujejo tudi ranjena čustva, ki so povezana z vprašanjem moči in nadzora v odnosu.
Neverbalna komunikacija nam zelo hitro prenese pomen, kar nam nudi takojšnjo povratno informacijo.
S pomočjo tona glasu ter govoric telesa lahko beremo med vrsticami in ugotovimo, ali je tisto, kar je bilo povedano, resnično oziroma ali je oseba iskrena, odprta nepristopna, zainteresirana ali nezainteresirana. Tako nam sploh ni potrebno čakati na to, da bi možgani sprejeli besede ali odkrili ustrezne fraze tistega, ki govori. Takoj razumemo, kaj je bilo povedano, saj to začutimo s svojim telesom počutimo se umirjene ali pa se nahajamo v stresu.
V komunikacijskem procesu obstaja nek zanimiv pojav, ki nam razkriva, da besedi KAJ, in ZAKAJ dejansko izzivata diametralno nasprotne fizične spremembe v telesu ter močno vplivata na to, kako se odzovemo na informacijo, tako verbalno kot neverbalno.
Obe besedi naj bi zastavljali vprašanje, obe zahtevata pojasnilo izrečenega in obe zahtevata dodatne informacije. Vendar pa ne izzoveta enake vrste odziva. Ena povzroča, da ostanemo mirni, druga pa sproži alarm. V mnogih primerih vprašanja, ki se začenjajo z ZAKAJ sprožijo močan čustveni odziv, ki izzove stresni odziv bori se ali zbeži. Tovrstno poizvedovanje nas postavi v obramben položaj, saj nas zaloti nepripravljene. Zveni tako, kot da so naše razmišljanje, vrednote in prepričanja izzvana, mi pa osebno napadeni.