Estimated reading time: 4 minute

Ta temeljni odziv je nastal na podlagi izkušnje iz našega otroštva, ko so nas preplavila neustavljiva čustva, ki jim nismo bili kos. Takrat smo na ravni svojih občutkov sprejeli odločitev, da se bomo v prihodnosti skušali izogniti temu, da bi v popolnosti doživeli močne čustvene izkušnje.  To je bil takrat, v dani situaciji, najboljši odgovor, ki smo se ga lahko domislili. Strah pred tem, da bi nas čustva popolnoma prevzela, je splošen. Z drugimi besedami, praktično vsak od nas sprejme tako odločitev, na ravni občutkov, ko še ne zna govoriti.

Izgleda, da je preprosto del naše človeške izkušnje.

Njena posledica pa je, da začnemo svoje življenje graditi na podlagi strategij izogibanja svojim občutkom, da bi tako kar se da zmanjšali možnost, da spet doživimo grozno izkušnjo, ko smo se izgubili v svojih čustvih. Načini, na katere se navedene strategije izrazijo in so tudi sami odločitve na ravni občutkov so; ignoriranje svoje intuicije, obsojanje in izogibanje sedanjosti.

IGNORIRANJE SVOJE INTUICIJE.

Vsak je že kdaj doživel intuitivni uvid, a mu ni zaupal in ni ravnal po nasvetu svoje lastne intuicije. In kasneje, ko je ugotovil, da je šlo za pravi uvid, bi se najraje kar zbrcal, ker ga ni upošteval. Zakaj to delamo? Kot otroci se hitro naučimo odzivati tako, da se upiramo polno čutiti. In medtem ko raziskujemo življenje, svoja telesa in svet okoli sebe, doživljamo različne izkušnje.

Včasih pri svojem raziskovanju naletimo na odpor naših staršev ali drugačnih ljudi.

Če nas kaznujejo, lahko doživimo celo paleto izredno močnih čustev kot so občutek, da so nas izdali, občutek zmedenosti, bolečine, strahu, prestrašenosti in jeze, da so nam tisti, ki so za nas izvor ljubezni, podpore in nege, obrnili hrbet. Kaj bi lahko bilo še bolj strašno kot to? In spet doživimo izkušnjo, ko se v svojih čustvih popolnoma izgubimo, saj so več kot lahko prenesemo.

OBSOJANJE

Večina nas odrašča v okolju, v  katerem ljudje obsojajo drug drugega in samega sebe. Tako se obsojanja naučimo z opazovanjem takega obnašanja pri ljudeh okoli nas. A obsojanje je več kot le obnašanje, prevzeto od drugih. Obsojanje je tudi način upiranja temu, da bi polno čutili karkoli že doživljamo.

Včasih se zgodi, da se v nas pojavi občutek, ki ga nočemo čutiti, občutek, ki nam povzroča nelagodje.

Tak občutek lahko sproži že to, da vidimo nekoga, ki se obnaša podobno kot se obnašamo sami, a se ob takem obnašanju počutimo neprijetno. Seveda je tako obnašanje lažje opaziti pri drugih kot pri sebi. Lažje je tudi obsoditi neko obnašanje kot slabo ali napačno, če ga vidimo pri drugih, kot da bi priznali, da je to tudi nekaj v nas samih.

IZOGIBANJE SEDANJOSTI

Ker se opiramo polno čutiti izkušnje, ki jih doživljamo, navadno ne dokončamo intenzivnih čustvenih izkušenj. Poskušamo se izogniti navalu premočnih čustev, pri tem pa v sebi shranjujemo ostanke teh intenzivnih čustvenih izkušenj, ki so ostale nerešene. To povzroča, da sčasoma nakopičimo zbirko vzorcev nerešene nedokončane čustvene energije v svojem telesu. Imenujemo jo čustvena prtljaga ali bolečinsko telo. Vsak od nas ima svoje bolečinsko telo, nekateri večjega, drugi manjšega.

Vsa pa so nastala zato, ker je temeljni pogojni odziv upiranja temu, da bi polno čutili, tako splošno razširjen. Posledica tega da imamo v svojem telesu shranjeno zbirko različnih nedokončanih čustvenih energijskih vzorcev je, da takrat, ko si končno dovolimo biti popolnoma prisotni v sedanjem trenutku, ti energijski vzorci nedokončanih izkušenj privrejo na površje, v našo zavest in nas prisilijo, da jih dokončamo.

Preberite tudi UTRJEVANJE ČUSTVENE INTIMNOSTI in KROG OBSOJANJA IZ KATEREGA JE POTREBNO IZSTOPITI

The post UPIRANJU TEMU, DA BI POLNO ČUTILI appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.

Predviden čas branja 4 minute

Kjer je napetost, ni miru, jasnosti in pravih rešitev. Predstavljajte si, da hočete najti nekaj dragocenega na dnu mirnega, prosojnega ribnika. Če se živčno vrtite naokoli, tega ne boste našli, samo umazanija z dna ribnika se bo dvignila. V blatni vodi vidite manj. V življenju pa pogosto počnemo prav to. Nagon nas sili, da se pomikamo hitreje in se še bolj trudimo, ker mislimo, da se bomo tako približali svojemu cilju, toda drži ravno nasprotno. Da bi našli zaklad. Moramo biti v vodah lastnega obstoja umirjeni.

Brez mirnega uma  ne morete videti kaj je resnično.

Namesto krmarjenja po razburkanih vodah se je tradicija čuječnosti odločila za učinkovitejši pristop. Svetuje nam, da pri viharnih čustvih izstopimo iz notranjega boja in smo sočutno prisotni v tistem, kar se dogaja. Namesto, da se upirate, bodite dojemljivi. Namesto, da se potopite v občutje, ga opazujte. Ko vas izkušnja ujame, se ji posvetite, bodite mirni in osredotočeni.

Zberite se in sprejmite, da so stvari takšne, kot so zdaj.

Nato ugotovite, kako lahko čisto praktično poskrbite zase in se potolažite, enako kot bi poskrbeli za svojega otroka ali prijatelja v stiski. Zakaj se tako zlahka potopimo v svoje misli in občutja oziroma zakaj nas prežemajo intenzivna čustva recimo tesnoba in strah, se z njimi poistovetimo. Ko se to zgodi težko ločimo svoje občutke od resničnosti. Takrat se morate spomniti, a nemir ali panika, ki se vam porajata niste vi. Gre zgolj za stanja, ki se stekajo v sedanji trenutek in iz njega odtekajo.

Ko umirimo svoj um in postanemo pozorni, se misli in občutja lažje pojavijo, ne da bi se v njih izgubili. Vse v življenju lahko počnemo tako, da se v celoti zavedamo kaj doživljamo in izkušamo v denem trenutku. In to je bistvo. Življenje nam pomaga zaživeti z na široko odprtimi očmi svojega srca in duše, da vidimo stvari takšne, kot so v resnici.

Z odprtimi očmi in umirjenim umom se lahko zares odzovemo, ne pa reagiramo na slepo.

Zavesten odziv je plemenit cilj, ki se močno razlikuje od reakcije. Zavesten odziv je plemenit cilj, ki se močno razlikuje od reakcije. Kadar se zavestno odzovemo, počastimo sebe, saj za trenutek predahnemo in prisluhnimo sporočilu, ki ga občutje prinaša. Kadar le odreagiramo, niti ne poslušamo niti ne častimo; trmasto drvimo z glavo skozi zid v ustaljene vzorce obrabljenega refleksa.

Izgubljamo se v samodejnih odzivih, namesto da bi se na okoliščine mirno odzvali. Če nismo pazljivi, zmore naš zasilni refleks, zaskrbljenost še tako drobno težavico spremeniti v nekaj tako rekoč nerešljivega. Ko postanemo panični se nam um zamegli. Takrat se spomnimo, da se je treba umiriti in se vrniti k sebi. Le tako se spomnimo, da se treba umiriti. Moramo se notranje ustaviti in ne bo vas več gnalo naprej.

Preberite tudi ZNATE BITI POVEZANI V ODNOSU IN HKRATI SVOBODNI? in NE UDRIHAJTE PO LJUDEH, KADAR SO NA TLEH, GOVORITE ISKRENO

The post NAMESTO DA SE UPIRATE, BODITE DOJEMLJIVI appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.