Estimated reading time: 4 minute

Vemo, da smo nagnjeni k poustvarjanju vzorcev iz otroštva in da pogosto iščemo partnerje, ki se vedejo enako ali podobno, kot so se naši starši. Če imate šibko identiteto, verjetno vztrajno postavljate potrebe drugih pred lastne. Veliko lažje zaznate potrebe drugih, kajti tako ste bili naučeni. V tem ste se izurili. S svojo sposobnostjo, da se do potankosti prilagodite njihovim potrebam, pa v svoje življenje privabljate naporne ljudi, ki vas želijo nadzorovati in nadvladovati.

Če imate šibko identiteto, težko rečete ne ali daste prednost sebi.

V odnosih se počutite izčrpane in polne zamere, kljub temu pa se vsakič znova z vsem strinjate in drugo osebo postavite na prvo mesto. Otroci narcisov se v najtesnejših odnosih pogosto počutijo izgubljene ko se z nekom zbližajo, docela izgubijo občutek samostojnosti. Nekateri takrat izgubijo zanimanje za konjičke, za vse, kar radi počnejo, in za prijatelje. Mogoče boste odkrili, da dosti bolje veste, kaj storiti za druge, kot kaj storiti zase.

Osebe s šibkim občutkom jaza pogosto postanejo patološki ustrežljivci  in njihova identiteta je tesno povezana z njihovimi vlogami in s pomočjo drugim.

Ljudje smo družbena bitja in nas lahko pomoč drugim osrečuje, a pri ljudeh s šibko identiteto je čas, namenjen njim, in čas namenjen drugim, razporejen popolnoma nesorazmerno. Ker nenehno ustrezajo drugim, nimajo prav nič časa zase. Če imate šibko identiteto, boste stežka odgovorili celo na najpreprostejša vprašanja; kdo ste, kaj potrebujete in kaj vam je všeč.

Pri odgovoru na ta vprašanja trčite na dva močna koncepta prvič, vaša vloga je, da se opredeljujete v odnosih z drugimi in drugič, vaše mnenje je v najboljšem primeru zelo vprašljivo in v najslabšem napačno. Ko ste staršu povedali, ki vam je všeč in kaj si želite, ste verjetno naleteli na tako silen napad, posmeh in odpor, da ste se preprosto pustili tako globoko in temeljito utišati, da zdaj ne znate opredeliti ali opustiti, kaj je tisto, zaradi česar ste, kdor ste.

Mnogi ljudje imajo šibko identiteto in s tem kar nekako živijo.

A to pomeni, da nikoli ne izkusijo radosti občutka, da so samostojno in individualno bitje. Če ne zmorete spoznati sebe, boste težko sami občutili tesnobo, saj ste se vajeni zanašati na to, da se opredeljujete v odnosu do drugih. Nekateri skušajo to tesnobo zadušiti z raznimi zasvojenostmi, saj ne zmorejo uživati v lastni družbi. Ker ne veste natančno, kje se končate vi in se začnejo drugi, lahko s tem močno obremenite tudi svoje odnose z drugimi, vključno s partnerjem in otroki.

S tem ko se nenehno opredeljujete v odnosu do drugih, ostajate ujeti v omejitve, ki vam jih je postavil starš in ki so vas mučile, da so vaše potrebe manj pomembne od njegovih.

Če se dojamemo kot polovica neke druge polovice, boste težko prišli do občutka celovitosti. Če nam ne uspe razviti močnega občutka lastnega jaza, se nam bo zdelo lažje vrniti se v starševsko orbito in dopuščati, da nam še naprej prekoračuje meje. Okrepitev občutka identitete terja od nas, da popolnoma obrnemo perspektivo.

Razumeti morate, da vas drugi ljudje, čeprav so za vas pomembni, ne definirajo. Vzemite si trenutek ali dva in razmislite o tem stavku. Nihče vas ne more definirati. Nihče vas ne opredeljuje. Sama svoja oseba ste, ne glede na vloge, ki jih v življenju imate. Imate pravico in sposobnost izbirati tisto, kar bo zadovoljilo vaše potrebe, in vaše potrebe morajo biti na prvem mestu, pred potrebami drugih.

Preberite tudi HOROSKOP: MOŠKI, KI ZNAJO POSKRBETI ZASE IN ZA VAS in ŽENSKE, KI SE JIH MOŠKI BOJIJO, SO ROJENE V ZNAMENJU…

The post POSTAVITE SVOJE POTREBE NA PRVO MESTO appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.

Estimated reading time: 4 minute

Ugajanje je več kot le prijaznost do ljudi. Vsakdo vam bo priporočal, da ste prijazni do ljudi. Ugajanje ljudem pa je vzorec vedenja, pri katerem vse druge dosledno postavljamo predse, celo na škodo lastnega zdravja in dobrega počutja. Zaradi tega se lahko počutimo nesposobne izraziti svoje potrebe, želje ali neodobravanje in ne zmoremo postaviti meja ali celo poskrbeti za lastno varnost. Praviloma rečemo da, čeprav bi v resnici želeli in morali reči ne.

Čutimo se užaljene, ker nas izkoriščajo, vendar tega ne zmoremo spremeniti tako, da bi od ljudi zahtevali karkoli drugega.

Strah pred neodobravanjem nikoli ne izgine, tudi če je to oseba, ki je ne maramo, ali s katero ne preživljamo veliko časa, saj vedno obstaja možnost, da bomo kaj naredili narobe, se odločili napačno ali se komu zamerili. Čeprav vsi čutimo potrebo po tem, da bi uživali odobravanje svojih vrstnikov, gremo z ugajanjem ljudem veliko dlje. Če odraščamo  okolju, kjer ni varno izraziti nestrinjanja ali drugačnosti oziroma kjer se nestrinjanja izraža z besom ali zaničevanjem, se kot otroci naučimo, kako preživeti v tem okolju.

Skrb za srečo drugih ljudi postane veščina preživetja, ki jo v otroštvu izpopolnjujemo in izboljšujemo.

Šele pozneje, v odrasli dobi postanejo ti vedenjski vzorci škodljivi za naše odnose. Vsako svojo potezo namreč skrbno premislimo in vedno poskusimo ugotoviti, kaj drugi pričakujejo od nas. To nam lahko celo prepreči navezovanje novih stikov, saj se jim izogibamo, če nimamo zagotovila, da bomo drugi osebi všeč. Življenje, ki temelji na ugajanju ljudem, nam dodatno otežuje dejstvo, da drugi ljudje ne izražajo vedno svojega neodobravanja s kritiko.

Tako se včasih bojimo in čutimo neodobravanje, tudi če druga oseba ne reče niti besede. Če teh informacij nimamo, jih začne naš um zapolnjevati namesto nas. Vsak od nas je v središču pozornosti  lastnega žarometa in običajno si predstavljamo, da so tudi drugi osredotočeni na nas. Medtem ko je žaromet vsakega od nas običajno usmerjen v nas same.

Tako pogosto domnevamo, da nas drugi ocenjujejo negativno ali nas ne odobravajo, čeprav morda sploh ne mislijo na nas.

Tisti, ki čutijo anksioznost ob družabnih stikih, so bolj pozorni na to, kako jih dojema okolica. Tisti, ki se počutijo bolj samozavestno, pa so usmerjeni navzven in radovedni, ko gre za druge ljudi. Kako torej živeti, če so naši možgani naravnani tako, da nam je zelo pomembno, kaj si mislijo drugi, ali če morda opazimo nagnjenost k vzorcem ugajanja ljudem? Kako poskrbeti, da bomo imeli izpolnjujoče odnose in pri tem ne  bomo ujeti v past nenehnih skrbi zaradi neodobravanja in obsojanja drugih?

Kako se pobrati, ko nam neodobravanje nekoga drugega prepreči, da bi živeli v skladu s tem, kar nam je pomembno?

Izboljšanje sposobnosti prenašanja kritike, ki bi lahko bila koristna, in njene uporabe v lasten prid ob ohranjanju občutka lastne vrednosti. Odprtost za učenje na podlagi negativnih povratnih informacij, ki vam lahko pomagajo pri napredku. Naučiti se ignorirati kritike, ki odražajo vrednote nekoga drugega in ne vaših lastnih. Razjasniti si, katera mnenja so za vas najpomembnejša in zakaj, da boste vedeli, kdaj razmisliti in se učiti ter kdaj kritiko pustiti in iti naprej.

Preberite tudi HOROSKOP: MOJSTRI REŠEVANJA KOFLIKTOV MED PRIJATELJI in STE SPOSOBNI BITI PRIJAZNI, SPOŠTLJIVI IN ISKRENI?

The post SE VEDNO TRUDITE UGAJATI? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.