Estimated reading time: 4 minute

Vsakdo izmed nas je energetska centrala, ki ohranja življenje in ki je povezana z vesoljnim virom življenjske energije. Vsaka centrala ima generator, ki proizvaja energijo, s pomočjo katere se nadaljuje življenje. Polni se z dihanjem, ki prihaja iz osrednjega energetskega središče. Brez dihanja torej ni življenja. Generator ima mnogo ventilov, ki nadzorujejo delež posameznikove energije, njeno količino in smer pretoka. Ko imamo radi sami sebe in se cenimo, ta energija gradi. 

Ko jo uporabljamo harmonično in pozitivno ter obstoječi sistemi v nas tečejo gladko, ta energija ustvarja trden temelj, na katerem se lahko naš jaz ustvarjalno, realistično in potrpežljivo sooča z vsem, kar življenje ponuja.

To danost lahko izrazimo tudi na drug način. Ko mislimo dobro o sebi in ko smo s seboj zadovoljni, izpolnjujemo vse pogoje, da se lahko spoprimemo z življenjem z občutki časti, poštenosti, moči, ljubezni in stvarnosti. Tako stanje je rezultat visokega samospoštovanja. Po drugi strani pa, kadar je posameznikov odnos do sebe poln omejitev, gnusa ter drugih negativnih občutij, se ta življenjska energija razprši in razblini. Posameznikov jaz slabi in postane žrtev življenjskega poraza.

Če ne maramo samega sebe, izgubljamo vrednost in se zato kaznujemo. Z življenjem se spoprijemamo s strahom in nemočjo, ustvarjamo stanja, v katerem se počutimo kot žrtve, in temu primerno tudi ravnamo.

Slepo kaznujemo samega sebe in tudi druge, v našem načinu ravnanja se izmenjujeta hlapčevstvo in tiranstvo. Drugim hočemo naprtiti odgovornost za svoja dejanja. V takem psihološkem stanju človek čuti nenehen strah pred zavračanjem ter pomanjkanje sposobnosti, da bi pogledal nase, na druge, pa tudi na življenje v perspektivi. To je stanje nizkega samovrednotenja.

Človek, ki ne ceni samega sebe, pričakuje od drugih, od zakonskega partnerja, sina ali hčere, da bodo oni odgovorni za njegovo lastno vrednost. Tako ravnanje vodi v brezbrižno manipuliranje z drugimi in najpogosteje se jalovo konča za obe strani. Mnogim se bo zdelo preveč skrajno in kar uničujoče trditi, da je za človeka najpomembneje imeti rad samega sebe in se ceniti. Mnogi ljudje menijo, da je ljubezen do samega sebe sebičnost, torej dejanje, ki bližnjemu škoduje in povzroča vojno med ljudmi.

Da bi se izognili sporom z drugimi, so nas učili, da moramo ljubiti druge namesto sebe.

Vendar tako ravnanje vodi v samozaničevanje. Vprašanje pa je, kako bo nekdo znal imeti rad druge, če nima rad samega sebe. Razločno lahko vidimo, da ljubezen do samega sebe človeku pomaga imeti rad druge, vendar samovrednotenje in sebičnost nikoli ne pomenita eno in isto stvar. Sebičnost je ena izmed oblik napuha, ki skriva sporočilo ;Jaz sem boljši kakor ti. Ljubiti samega sebe pa je stanje vrednotenja. Ko doživljamo samega sebe kot osebo, ki je nekaj vredna, se nam odpira možnost, da vrednotimo tudi druge in jih imamo radi kot take.

Če pa zavračamo samega sebe in se ne maramo, bodo naša čustva do drugih napolnjena z zavistjo ali strahom.

Lahko pričakujemo, da nam bodo očitali sebičnost. Prvi korak k zmanjšanju te bojazni je odprto soočanje z njo. Dobri medčloveški odnosi ter prilagojeno in ljubeče vedenje izvirajo od oseb, ki imajo močno razvit občutek samovrednotenja. Zelo preprosta je ugotovitev, da ljudje, ki cenijo same sebe ter imajo sebe radi, prav tako cenijo druge in jih imajo radi.

Znajo pa tudi pravilno oceniti življenjsko situacijo. Razviti močan in trden občutek samovrednotenja pomeni stopiti na pot globlje in bolj razvite človečnosti, pomeni biti bolj zdrav in srečen, dosegati in ohranjati zadovoljstvo v medčloveških odnosih ter biti prilagojen, učinkovit in odgovoren.

Preberite tudi STE NESREČNI V ODNOSIH? in MEDSEBOJNI ODNOSI MED ODRASLIMI

The post KAKO POMEMBNO JE VZLJUBITI IN CENITI SEBE? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.

Estimated reading time: 4 minute

Ko se rodimo, prestopi duša iz brezčasne večnosti v minljivi trenutek človeškega bivanja. V tem trenutki in v okviru življenja na Zemlji začnemo dajati in sprejemati darove osebnosti. Ta edinstveni in utrudljivi razpon lastnosti in stališč, nagnjenj in možnosti, iz katerih komponiramo simfonijo svojega življenja. Noben človek ni povsem podoben komu drugemu. Z nekom imate ogromno skupnega, lahko močno vpliva na vas, lahko sta izjemo povezana toda vi ste lahko samo vi.

Biti jaz je veselje in prednost.

Da lahko občutimo, vidimo in živimo življenje čisto po svoje, je zlata neponovljiva priložnost. To radi pozabljamo. Življenje pač, in včasih se počutimo, kot da smo nasedli, da smo ujeti in sami, ni nam všeč, da smo, kar smo, nezadovoljni smo s svojim položajem in preziramo svoj jaz. Toda lepota je prav v tem, da smo jaz, da živimo to svojo enkratnost. In kadar je ne želimo ali jo zapostavljamo, se oddaljimo od izvira, od katerega smo prejeli življenje.

Če vi, ki živite, dihate, trpite in udejanjate izkušnje, ki so namenjene samo vam, ne morete ceniti vsega svojega bitja, kdo drug bi ga mogel in hotel?

To, da spoštujete sami sebe, je vaša naloga. Nihče ne more storiti tega namesto vas. Nihče nima tega znanja in izkušenj in nikomur tudi ni treba; kajti samospoštovanje je vaše najpomembnejše delo, temelj ljubečega priznanja, iz katerega bo zanesljivo zrasla vaša sposobnost spoštovati druge. Ceniti sebe pomeni spoznati se, resnično poznati svojo vrednost. Nobena ljubezen, k jo imate, delite ali dajajte, ne bo dosegla svoje polne razsežnosti, dokler ne boste iskreno cenili sami sebe.

Ceniti se pomeni videti sebe, poznati sebe, imeti rad in se veselite sebe. Pomeni, da od vseh ljudi na zemeljski obli cenite prav sebe, svojo globino, občutljivost, modrost, kakršnakoli že je; svoje darove, na kateremkoli področju jih imate ; svojo življenjsko zgodbo, svojo notranjo lepoto, svoje telo, svojo čustveno, telesno, duševno moč, svojo duhovnost, humor in inteligenco vse, kar ste kdaj bili, kar ste in kar še boste. Zato se spoštujte.

Iz tega zavestnega, ljubečega sprejemanja vsega, kar ste, bo privrela ljubezen, ki jo boste lahko ponudili drugim. 

Kadar ljubimo koga z dušo, se ga zavedamo na prav poseben način. V globini svojega bitja smo se odločili, da ga bomo spoznali in čutili s pretanjeno pozornostjo, ki upošteva resnico njegovega bitja. Takšna pozornost obsega celo paleto, od posebnega tihega prostorčka v našem srcu, kjer čustveno zdravimo drago osebo, od vedenja, da potrebuje čas in  prostor, tudi če se tega ne zaveda in vas za to ne more prositi neposredno.

Včasih vemo stvari na zavestni ravni, drugič pa ravnamo z intuicijo, ki nam je bila nenadoma dana.

Kadar nam uspe  intuitivno  uganiti partnerjevo razpoloženje, je to neizgovorljiva beseda ljubezni, ki oba blagoslavlja. Namesto da bi od partnerja pričakovali, da bo prepoznal, razumel in zavestno ubesedil vsako svojo željo in potrebo, se lahko z njim uglasimo in intuitivno prepoznamo neizgovorjeno. Je to soodvisnost? Ni, če jo ponudimo zavestno in ne zaradi pomanjkanja samospoštovanja, povsem ozaveščeno, kot zavestno dejanje ljubezni, in če jo lahko tedaj, ko jo partner ponudi nam, tudi sami zavestno sprejmemo.

Preberite tudi SPOŠTOVANJE IN ODPUŠČANJE in NAREDITE KONEC NERGANJU IN PRITOŽEVANJU

The post CENITE SVOJO ENKRATNOST appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.

Predviden čas branja: 4 minute

Če se želite imeti radi, vam mora biti mar za svoje počutje in počutje vam mora postati najpomembnejša stvar v vašem življenju. To vam bo omogočilo iti v smeri svoje radosti, ne glede na tveganja, za katera mislite, da so pred vami. Tisti, ki imajo radi sebe, si za svoj najpomembnejši cilj izberejo srečo. Vedo, da je vse ostalo šele na drugem mestu. Zavedajo se, da edina motivacija za kar koli, kar kdor koli stori v tem življenju, je prepričanje, da mu bo to dejanje izboljšalo počutje in ga privedlo k sreči.

Da bi res dojeli to pomembno sporočilo, moramo razumeti pojem motivacije.

Večina nas je prepričanih, da sebe in druge najlažje motiviramo z zunanjo, od nas ločeno motivacijo. Z zunanjo motivacijo mislimo zunanje nagrade, kot je denar. Nagrade nas začasno osrečijo in zato, kako ironično samo da bi bili srečni, smo zunanje motivirani opustiti svoje zadovoljstvo v zameno za nagrade, ki nam jo nudijo odrasli okoli nas. Kot otroci postanemo zunanje motivirani iskati zunanje nagrade kot je odobravanje in se izogibati kaznim. Čeprav je bila takšna odločitev v otroštvu zelo pametna, kar se tiče samoohranitve, pa nam ni prinesla prave sreče.

Pravega, notranjega zadovoljstva ne moremo najti, če sledimo takemu modelu.

Na mestu tega se počutimo prazne, saj nimamo nobene lastne notranje motivacije in nobenega notranjega veselja. Zunaj sebe iščemo stvari, s katerimi si prizadevamo zapolniti praznino v sebi. Kot odrasli se zavoljo nagrad v obliki plače znajdemo v službah, ki jih sovražimo. Ostajamo v ne zadovoljujočih razmerjih, ker se želimo izogniti neodobravanju, ki bi ga bili deležni od drugih, če bi katero od takšnih razmerij propadlo. Znajdemo se sredi nenehnega pehanja za uspehom zaradi obljube nekakšne nagrade na koncu, in ne, ker bi nas to pehanje osrečevalo.

Vse to je stvar zunanjih spodbud.

Do sebe moramo biti popolnoma odkriti glede tega, kaj nas v resnici spodbuja in motivira. Če želite živeti tako, da ves čas poskušate z zunanjimi nadomestili zapolniti praznino znotraj sebe, ali pa želite živeti, ne da bi se ta praznina sploh pojavila ker se ravnate po tem, kar vas navdaja z veseljem in osebnim zadovoljstvom. Upoštevajmo, da si vsi želimo življenje brez praznine. Vsi se rodimo z notranjo motivacijo. V naši naravi je želja, da usmerjamo svoje življenje, se učimo in ustvarjamo nove stvari ter da v prizadevanju za izboljšave najdemo smisel. To je naša prava narava, saj zaradi takšna delovanja občutimo srečo. Takšna delovanje je samo svoja notranja nagrada.  

Ljubezen do sebe se začenja z odločitvijo, da živite za svojo lastno, individualno srečo. Sreča in ljubezen nista omejeni dobrini. Neskončno ju je. Osrečevanje sebe in ljubezen do sebe ne pomenita, da s tem nekomu drugemu odjedate srečo. Nikogar ne boste prizadeli, če bo sreča vaša glavna skrb, temveč se bo sreča pretakala po vas in luč vaše sreče bo kot svetilnik iz teme povedla tiste, ki živijo v njej. Z jasnostjo svojega zgleda boste še drugim pokazali, kako naj najdejo svojo srečo. Tako prava ljubezen do sebe, prihaja na krilih spoznanja. Vsakršna želja, ki ni želja po sreči, se porodi iz vašega razmišljanja o tem, kako mislite, da boste dosegli srečo. Tako preprosto je to.

• TE ŽENSKE TEŽKO POZABIJO PRVO LJUBEZEN
• JE LJUBEZEN V PARTNERSKEM RAZMERJU DOVOLJ ZA SREČO?

The post POSTAVITE SEBE IN SVOJE PRIORITETE NA PRVO MESTO appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.