O katerih stvareh običajno ne govorimo na glas?
Predviden čas branja: 4 minute
Čeprav življenje temelji na resnici, še vedno zahteva uravnoteženost. Zato nas realnost opozarja, da je nekatere reči najbolj zadržati v tajnosti. Uganka je prisotna v absolutni resnici. Zato je tudi v materialnem svetu prostor za skrivnost, ki postane del kulture. Razkrivanje skrivnosti ob nepravem času je tako škodljivo kot molčanje o resnici, ko bi morali govoriti o njej. Vse ima svoj čas. Nastopi čas za popolno razkritje kot tudi čas za uganke in skrivnosti. Nikoli ne delimo skrivnost naših dobrih del, ker so na tem svetu redka, zato bi jih morali negovati tako skrbno kot najdragocenejši dragulj.
Podobno se ne bi smeli ponašati z našimi dobrimi dejanji.
Sicer bo ponos to nemudoma opazil in sam vzel vse koristi, ki smo jih dobili po zaslugi te dobrodelnosti. Kako to? Zdi se namreč, da smo do takrat z dobrodelnim dejanjem že uspešno zaključili. Kako da torej še vedno lahko izgubimo dobre rezultate? Gre za to, da je dejanje zaključeno šele zatem, ko se v naši zavesti izživi zadnje z njim povezano čustvo. Če je bilo zadnje čustvo ponos ali samoobčudovanje, z dobrim delom nismo končal in ne bomo dobili rezultata.
Torta ima lahko lep izgled, pa kaj? Biti mora tudi okusna. Podobno bi se moral po opravljenem dobrem dejanju pojaviti sladek okus ponižnosti, skromnosti in hvaležnosti, da smo imeli priložnost, da smo ga opravili. Če se namesto tega pojavijo ponos, prevzetnost in samovšečnost, je jed uničena, ima grenak, neprijeten okus. Nihče ne bo jedel take torte. To je dobra vaja za dosego primernih odzivov in čustev.
Stvar, o kateri naj bi molčali, so teme, povezane s pogumom, junaštvom in raznimi hrabrimi dejanji.
To so dejanja, ki nam jih dodeli življenje, da nas preizkusi. Nekateri ljudje morajo prestati zunanje, drugi pa notranje preizkušnje. Zunanji preizkusi so vidni; če jih opravimo, dobimo čast, nagrade ali prepoznavnost. Nihče pa ne vidi, kako se soočamo z notranjimi izzivi. Nihče ne podeljuje medalj za njih. Zato življenje junakom zunanjih zmag svetujejo, naj se ne ponašajo s svojimi dosežki in naj izkazujejo spoštovanje junakom notranjih bitk. Stvar o kateri ni modro govoriti, so družinski prepiri in družinsko življenje nasploh. Ni dovolj, če postavimo jeklena vrata in okna, poleg tega moramo tudi molčati o tem, kaj se dogaja v naši hiši.
Prepir je eden od načinov, da se znebimo slabe energije, ki se je nabrala v postopku komunikacije.
Seveda ni najbolj prijeten, prinese pa nekakšno olajšanje. Če te energije ne odstranimo in jo samo predajamo drugim, se bo vrnila v našo družino in samo okrepila že obstoječe težave. Družinski človek, ki o svojih težavah pripoveduje drugim, se torej odpravi na smetišče, da bi se znebil smeti, nato pa se vrne s polnim košem, ne da bi karkoli odvrgel. Modro molčati je tudi o naših dolgotrajnih načrtih. Ne govorimo o njih dokler niso izpolnjeni. Že to, da se v tem svetu načrti dostikrat izpolnijo, je lahko sreča. Zlahka lahko onemogočimo vsak načrt, samo poiščemo šibke točke in vsem povemo za njih.