Ujeti v primež čustev?
Predviden čas branja 4 minute
Vsako čustvo poganja kompleksna serija sprememb v telesu, vključno z možgani in živčevjem, delovanjem srca in pretokom krvi, delovanjem pljuč in pretokom zraka, organi v trebušni votlini mišicami in hormoni. Te telesne spremembe na pripravljajo na ukrepanje. Ko se v telesu dogajajo te spremembe, povzročijo občutke, kot so metuljčki v želodcu, cmok v grlu in divje utripanje srca. Obenem v nas vznikne potreba po delovanju na določene načine; recimo želimo zajokati, se smejati, vreščati, kričat in se skriti.
Verjetnost, da bomo delovali na določen način, kadar izkusimo določeno čustvo, se imenuje nagnjenje k delovanju.
Bodite pozorni na ključno besedo; nagnjenje. Nagnjenje pomeni, da imamo težnjo, da bi nekaj naredili ne pomeni, da to moramo narediti in da nimamo izbire. Če vas skrbi, da boste zamudili, se lahko nagibate k prehitri vožnji, vendar se lahko odločite, da boste vozili po predpisih in varno. Ali boljše ko so naše veščine osvobajanja, več nadzora imamo nad delovanjem svojega telesa držo, obrazno mimiko, izrečenimi besedami, glasnostjo in barvo glasu, pa tudi nad kretnjami, rok, nog, dlani in stopal. Ta sposobnost je neverjetno uporabna. Če lahko nadzorujemo telo, kadar občutimo močna čustva, nam to omogoči, da delujemo na načine, ki nam lahko prinesejo boljše rezultate; lahko smo tesnobni, vendar delujemo umirjeno.
ODZIV BOJ ALI BEG
Odziv boj ali beg je primitivni preživitveni refleks, ki izvira iz srednjih možganov. Izvira iz prepričanja, da je v primeru, ko nas nekaj ogroža, najboljše zbežati ali pa se braniti oziroma bojevati. Ko možgani nekaj zaznajo kot izrazito grožnjo, se takoj aktivira odziv boj ali beg. Telo preplavi adrenalin, velike mišice v rokah, nogah, vratu in ramenih se napnejo in se pripravijo na ukrepanje.
Srce in pljuča pospešijo delovanje, da bi v mišice prišlo čim več krvi, dobro nasičene s kisikom. Vse to nas pripravi za morebitni beg in boj. V resnično nevarnih položajih kadar bežimo skozi bojišče ali skušamo odgnati zver nam lahko ta odziv reši življenje. V sodobnem življenju pa se le peščica ljudi kdaj znajde v položajih, v katerih je njihovo življenje zares ogroženo.
Žal se odziv boj ali beg pogosto sproži v položajih, v katerih nas bolj ovira in nam ni toliko v pomoč.
Tako je zaradi pretirano ustrežljivega uma, ki sodeluje s telesom v želji, da bi vas obvaroval. Um deluje na način; najpomembnejša je varnost; in morebitne nevarnosti vidi tako rekoč povsod; v muhastem partnerju, v šefu, ki nas skuša nenehno nadzirati, v kazni za parkiranje, v novi službi, v prometnem zamašku, v dolgi vrsti na banki. Poleg tega utegne um številne naše misli, spomine, podobe, čustva in zaznave dojemati kot grožnje. Tovrstne notranje izkušnje seveda ne ogrožajo življenja, možgani in telo pa se odzovejo tako, kot da ga.
Tako vzniknejo čustva, kot so strah, tesnoba ali panika, ter razdraženost, jeza in bes povezana z bojem.
Ko trpimo hude bolečine, živec odreže boleča občutenja v telesu, posledica pa je čustvena odrevenelost. Tisti živec lahko začasno povzroči otrplost telesa. To se zgodi, ko je grožnja tako skrajna, da možgani odziv boj ali beg pojmujejo kot jalov. Ko je grožnja skrajna, poskusi, da bi zbežali ali se borili, pa živec prevzame nadzor in poskrbi za izklop v sili. Telo se onesposobi, frekvenci srčnega utripa in dihanja se znižata, krvni tlak pade, ne nujne dejavnosti, kot je prebava, pa obstanejo. Izklop je torej mogočni mehanizem preživetja.
Preberite tudi HOROSKOP: STE NOČNA ALI JUTRANJA PTICA? in ASTRO ZNAMENJA, KI NE ZNAJO PRIZNATI RESNICE ALI ZMOTE